27. grafični bienale

6. 9.–28. 10. 2007


Sedemindvajseti grafični bienale si je za izhodišče in premislek vzel prelomni trenutek v zgodovini umetnosti, ko je zaradi tehničnega reproduciranja umetnine reproduktibilnost postala njena nova lastnost in bistveno spremenila koncept umetnosti. Pri tem se sklicuje na teze slavnega filozofa Walterja Benjamina in na njihove teoretske izpeljave. Reproduktibilnost umetnosti je spremenila razumevanje kopije in originala. Vplivala je na nove pomene avtorstva, vlogo umetnika, tehnologa, povezavo med tehnologijo in umetnostjo itd. Reproduktibilnost je omogočila množičnost, večjo dostopnost in sočasno obstajanje umetnine v raznih situacijah in družbenopolitičnih okoljih. Umetniki so jo sprejeli kot kvaliteto, ki jim omogoča novo izrazno in vsebinsko pestrost. Razstave reproduktibilne umetnosti 27. grafičnega bienala predstavljajo razne zvrsti, od tradicionalne grafike do tiskane umetnosti, videa, fotografije, računalniške in spletne umetnosti.


Jeon Joonho, The White House, 2005−2006, računalniška animacija, 32' 16".
Grand Prix 27. grafičnega bienala.


 

Razvezane oči nemira

Osrednja bienalska razstava predstavlja ustvarjalke in ustvarjalce različnih generacij in slogovnih opredelitev. Vsi so s svojim delom zaznamovali umetnost in družbo zadnjih let in desetletij v Sloveniji in mednarodno. Naslov razstave govori o ključnem trenutku ustvarjanja, ko zamisel dobi vidno obliko; ustvarjalni nemir v glavi umetnika se razveže, iztrga iz »kaosa« in postane vidna umetnina.
Kustosi razstave: Lilijana Stepančič, mag. Breda Škrjanec in Božidar Zrinski 

 

Nancy Spero, Izraelske vojakinje, 1993, ročni odtis na papirju.

son:DA, wall Nr_027.psd, 2007, tapeta.

Mikael Kihlman, Izgubljeni raj, 1999, suha igla.

Dan Perjovschi, Velika knjiga za prvo polletje, 2007, umetniški projekt v katalogu.

 

Prostori razstavljanja in umetnice, umetniki:
Avtobus ljubljanskega potniškega prometa (od 22. 9. do 15. 10. avtobus št. 410), Park Tivoli, avla porodnišnice, Ribji trg v Ljubljani: Anamarija Šmajdek.
Jumbo panoji, Ljubljana (Linhartova cesta med hišno številko 60 in 66, smer Žale; Slovenska cesta, nasproti Drame − Šumi, vzporedno 4/2; Center − Kolizej, ograja, 2/1): Zora Stančič.
Katalog 27. grafičnega bienala: Metka Krašovec, Dan Perjovschi, Dušan Pirih Hup, Boštjan Pucelj, Andrej Štular.
Mednarodni grafični likovni center: Paweł Althamer & Artur Żmijewski, Christiane Baumgartner, Goran Bertok, Günter Brus, Peter Fuss, Dominique Gonzalez-Foerster, Peter Halley, Jeon Joonho, William Kentridge, Mikael Kihlman, Vladimir Makuc, Ivan Picelj, son:DA, Nancy Spero.
Modna hiša, Ljubljana, Mercator Center Maribor, Mercator Center Celje: Marija Mojca Pungerčar.
Maximarket, Ljubljana: Beli sladoled.
Plakatna mesta, Ljubljana (Železniška postaja − Trg OF, Borštnikov trg − Ferant, spremenljive lokacije na plakatnih mestih Tam-Tam): Arjan Pregl.
Spletna stran www.indija.si: Društvo za domače raziskave.
Spletna stran www.jaka.org/2007/razorganizator: Jaka Železnikar.
Stanovanja, Ljubljana: Danilo Jejčič, Kim Seung Yeong, Živko I. Marušič, Anamarija Šmajdek, Ben, Sašo Vrabič.


 

Stigma

Galerija Cankarjevega doma

Na vsakem ljubljanskem grafičnem bienalu tradicionalno predstavimo nagrajenca prejšnjega bienala z večjo razstavo njegovih del. Trienal Poli/Gráfica de San Juan iz Portorika je dobitnik nagrade 26. grafičnega bienala 2005.
Razstava prikazuje, kako se umetniki iz Portorika lotevajo osebnih, rasnih, družbenih in drugih stigem. Ustvarjajo podobe, ki se nanašajo na bistvene težave današnjega časa. Vojna, kolonializem, predsodki, tehnologija, turizem in neobrzdano nasilje so glavni problemi, s katerimi se spopada Portoriko. Vendar portoriški umetniki hkrati opozarjajo, da so njihovi lokalni problemi težave vsega sveta.
Kustosinja razstave: Marimar Benítez


Garvin Sierra, Zavojevalni kapitalizem−Irak, 2007, digitalni tisk na bankovcih.

Umetnice in umetniki: Allora & Calzadilla, Papo Colo, Miguel Luciano, Antonio Martorell, Omar Obdulio Pena Forty, Raquel Quijano, Carlos Reyes, Arnaldo Roche, Garvin Sierra, Rafael Trelles, Carlos Ruiz Valarino.


Spremljevalne razstave/Od Sternenov do stripa

Prvi listi, Začetki moderne umetniške grafike na Slovenskem
4. 9.–14. 10. 2007, Narodna galerija – Galerija Narodni dom



Rozalija Klein-Sternen, Pri jedkanju, 1920, jedkanica.

Leta 1921 je v Sloveniji nastopila mlajša generacija in utrla pot umetniški grafiki. Ta je doživela svoj vrhunec z ljubljansko grafično šolo v drugi polovici dvajsetega stoletja. Pred tem so se od leta 1900 do leta 1920 občasno pojavljali spontano zasnovani grafični listi. Snovali so jih nekateri slovenski umetniki, ki so pod vplivom doživljanja problematike v slikarstvu in čedalje močnejše vizualne komunikacije iskali v grafiki nove možnosti za ustvarjanje. Njihovo raziskovalno in eksperimentalno ustvarjanje v grafičnih tehnikah barvnega lesoreza, suhe igle in jedkanice se je največkrat končalo z nizkimi nakladami in nikoli ni bilo predstavljeno javnosti.
Kustos razstave: dr. Andrej Smrekar
Umetnice in umetniki: Božidar Jakac, Rozalija Klein-Sternen, Tone Kralj, Veno Pilon, Hinko Smrekar, Matej Sternen, Saša Šantel, Helena Vurnik.


Thomas Nozkowski, Dela na papirju
13. 8.−9. 9. 2007, Prostori zbirke Mestne galerije Ljubljana



Thomas Nozkowski, Brez naslova, 2007, olje na papirju.

Slike na papirju, ki jih ustvarja ameriški umetnik Thomas Nozkowski, rišejo svet njegovega uma: spomine, veselje, zgodovino. Pogosto so večje od njegovih platen, vendar niso študije, temveč dognana, zgovorna in surova dela. V svetu, ki je vse bolj osamljen in digitalno izkoreninjen, delujejo nekoliko čudaška dela Nozkowskega na gledalca pomirjujoče, češ, umetnost je še vedno lahko ročno narejena, ganljiva, bistroumna in osebna.
Kustos razstave: Aleksander Bassin


Knjiga umetnika, Nove pridobitve v zbirki P74
3. 9.–20. 9. 2007, Center in Galerija P74



Zora Stančič, Nič posebnega, 2007, knjiga umetnika.

Knjiga umetnika je zamisel za knjigo – umetniško delo, ki ga v celoti zasnuje umetnik. Center in Galerija P74 je prve izvode knjig umetnikov dobil leta 2003. Leta 2004 so v sodelovanju z MGLC prvič razpisali tudi javni razpis za realizacijo knjige umetnika. Na razstavi v okviru 27. grafičnega bienala so predstavljena dela in nove pridobitve v zbirki Centra in Galerije P74, ki danes vsebuje že več kot trideset naslovov.
Kustosinja razstave: Urška Jurman
Umetnice in umetniki: Andrejka Čufer, Dejan Habicht, Jure Engelsberger, Wiebke Loeper, Katerine Seda, Zora Stančič, Mladen Stilinović, Matej Stupica, Jaka Železnikar, Temporary Services, Goran Trbuljak idr.

Muzej Ferraille
4. 9.–16. 9. 2007, Galerija Kapelica

 


Les Requins Marteaux, Mr. Ferraille, iz arhiva muzeja.

Razstava po muzejsko prikazuje zgodovino stripovskega lika Mr. Ferrailla, njegov vzpon in padec, njegove mutacije in tudi spreminjanje njegovih ustvarjalcev Waltshlussa in Gonza. Mr. Ferraille, kovinski robot, se je pojavil v časopisih leta 1924 in opeval eliksir večne mladosti. Mr. Ferraillu ali po domače »gospodu iz odpadnega železa« sta avtorja zaradi uspeha te čudodelne pijače in priljubljenosti med mladino posvetila prvo ilustrirano knjižico Mr. Ferraille in nato leta 1931 revijo Ferraille Illustré. In zgodba o uspehu se je nadaljevala ...
Muzej je leta 2003 ustanovilo francosko združenje Les Requins Marteaux, javnosti pa so ga prvič prikazali na Mednarodnem stripovskem festivalu Angouleme 2003.
Gostovanje Les Requins Marteaux je sofinanciral Francoski inštitut Charles Nodier.
Produkcija: Stripburger/Forum Ljubljana

 

3500 cm², Projekt umetniškega plakata

5. 9.–20. 9. 2007, Galerija Alkatraz 



Vadim Fiškin, plakat, 2007.

Projekt 3500 cm² ima za izhodišče plakat, iz katerega umetnik ustvari umetniško delo. Temelji na dveh iztočnicah: na unikatnosti (umetniško delo, ki ga umetnik ustvari posebej za to priložnost) in ponavljanju (multiplikacija umetniškega dela, namenjena vsakomur, ki se udeleži dogodka). Tako je plakat po eni strani množični objekt, nosilec podobe, po drugi pa avtorjev odtis. Projekt 3500 cm² je alternativno vzpostavljanje kulturne platforme, ki razširja komunikacijsko moč umetnosti. Je modularni projekt, ki ga je mogoče prilagajati in razvijati v različnih okoliščinah. Njegov najpomembnejši cilj je, da nenehno vzpostavlja dialog z občinstvom.
Kustos razstave: Lorenzo Benedetti 


Umetnice in umetniki: Carla Accardi, Nicoletta Agostini, Maria Thereza Alves, Mark Bain, Kuba Bakowski, Massimo Bartolini, Elisabetta Benassi, Wolfgang Berkowski, Dafne Boggeri, Sarra Brill & Chiara Graziani, Alessandro Bulgini, Pedro Cabrita Reis, Chiara, Paolo Chiasera, Marco Fedele di Catrano, Jimmie Durham, Davide D'elia, Vadim Fiškin, Parastou Forouhar, Stefania Galegati, Rainer Ganahl, Mario Garcia Torres, Christoph Girardet, Stanislao Di Giugno, Globalgroove, Luis Gonzales Palma, Laurent Grasso, Heidrun Holzfeind, Silvia Iorio, Yun-Fei Ji, Rob Johannesma, Marco Klefisch, Gabriel Lester, Chi Wo Leung, Alon Levin, Robert Lippok, Giuliano Lombardo, Flavio de Marco, Jeannette Montgomery Barron, Liliana Moro, Vlan Nanca, Elena Nemkova, Carsten Nicolai, Olaf Nicolai, Dennis Oppenheim, Laura Palmieri, Mikael Paananen & Linda Tallroth, Jorge Peris, Alessandro Piangiamore, Federico Pietrella, Giuseppe Pietroniro, Cesare Pietroiusti, Ph.on (Dario D'aronco & Roberto Gammone), Riccardo Previdi, Emilio Prini, Rä di Martino, Philippe Rahm, Marco Raparelli, Annie Ratti, Max Renkel, Luigi Rizzo, Guendalina Salini, Andrea Salvino, Corrado Sassi, Maurizio Savini, Donatella Spaziani, Paolo William Tamburella, Luca Trevisani, Costa Vece, Luca Vitone, Emiliano Zelada, Italo Zuffi.
Sponzor projekta: Foto Tivoli d. o. o.


 

Tiskano v MGLC
5. 9.–28. 9. 2007, Galerija Kresija 



Karel Zelenko, Puščavnik, 1988, jedkanica.

Mednarodni grafični likovni center je od svojih začetkov leta 1986 gostil številne umetnice in umetnike in bil založnik tiska mnogih pomembnih in uveljavljenih avtorjev. Marsikateri mu je podaril svoj grafični opus in precej grafik iz domače produkcije je dobilo mednarodne nagrade. Na razstavi bo predstavljen izbor del umetnikov, ki so tiskali v grafičnih tehnikah akvatinte, jedkanice, sitotiska, suhe igle in brusa. Razstavljena dela so na prodaj. S podporo Vinske Kleti Berce.
Koordinatorica razstave: Petra Klučar
Umetnice in umetniki: Getulio Alviani, Richard Anuszkiewicz, Janez Bernik, Bogdan Borčić, Andreas Christen, Jože Ciuha, Vesna Črnivec, Anthony Hill, Drago Hrvacki, Andrej Jemec, Janusz Kapusta, Julije Knifer, Metka Krašovec, Laibach, Edoardo Landi, Lojze Logar, Peter Lowe, Vladimir Makuc, Manfredo Massironi, Almir Mavignier, Kiar Meško, François Morellet, Klavdij Palčič, Ivan Picelj, Zora Stančič, Jeffrey Steele, Joël Stein, Miha Štrukelj, Petar Waldegg, Huiqin Wang, Ryszard Winiarski, Karel Zelenko.


Dogodki kot del umetniških projektov 

Marija Mojca Pungerčar, Socialna obleka/Socialdress
Sreda−petek, 26., 27. in 28. september, 16.00−19. 00, Modna hiša, Ljubljana
Sobota, 13. oktober, 11.00−18.00, Mercator TC Celje
Sobota, 20. oktober, 11.00−18.00, Mercator TC Maribor
Umetniški projekt Marije Mojce Pungerčar spreminja šivanje v zabavno in uporabno socialno dejavnost. Na delavnicah Socialna obleka ustvarjajo udeleženci duhovita in funkcionalna oblačila, ki učinkujejo povezovalno. 

Sponzor projekta: Tekstina d.d. Ajdovščina

Jaka Železnikar, Razorganizator – namestitvena zabava

Petek, 12. oktober ob 20.00, MGLC
Na spletni strani www.jaka.org/2007/razorganizator je predstavljeno delo Razorganizator/Disorganiser avtorja Jaka Železnikarja. Vabljeni k predstavitvi vsebine dela, namestitvi in preizkusu programa. Druženje si bomo popestrili z zabavo.

Katalog 27. grafičnega bienala
27. grafični bienale spremlja izid obsežnega slovensko-angleškega kataloga, ki je celovit pregled osmih bienalskih razstav in ponuja teoretična spisa o filozofski misli Walterja Benjamina in dokumentacijo o razstavljajočih umetnicah in umetnikih s seznamom razstavljenih del. Katalog je tudi eno izmed razstavišč razstave Razvezane oči nemira.

Producent 27. grafičnega bienala: Mednarodni grafični likovni center
Koproducenti: Cankarjev dom, Center in Galerija P74, Galerija Alkatraz, Galerija Kapelica, Instituto de Cultura Puertorriquena, Mestna galerija Ljubljana, Narodna galerija, Stripburger/Forum Ljubljana

Pokrovitelj: Mercator
Sponzorji: ACH, Gorenje, Lek, Petrol, Marand
Medijski sponzorji: Europlakat, Radio Center, Delo
S podporo: Avstrijski kulturni forum Ljubljana, Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, Goethe-Institut Ljubljana 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018

MGLC/Ustvarjalni center Švicarija, Ljubljana, in NKD/Nordic Artists' Centre, Dale, objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018.
Na podlagi medinstitucionalne izmenjave med Ustvarjalnim centrom Švicarija (MGLC) in rezidenčnim centrom NKD Dale (Dale, Norveška) vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, k prijavi na umetniško rezidenco na Norveškem.

Izbrani umetnik se bo udeležil dvomesečne umetniške rezidence v rezidenčnem centru NKD, Dale.
Kandidati se prijavljajo za termin
1. junij–31. julij 2018. 

Rok za prijave je 5. marec 2018! 

Podrobno besedilo razpisa

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Tečaj kiparstva
Miti in fantastika ujeti v kip

marec–maj, enkrat na teden ob ponedeljkih, 17.00–20.00
(začetek 19. marec)

Fantastična bitja Damijana Kracine plujejo med umetnostjo, znanostjo in domišljijo. Pojem fantastičnega pa je tudi vsebinsko izhodišče tečaja. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti oblikovanja v glini in izdelajo vsak svojo izvirno skulpturo, navdihnjeno z mitologijo in fantastiko. Tečaj začnemo z javnim predavanjem.

30-urni tečaj vodi akademski kipar Damijan Kracina, uporabnik ateljeja v Ustvarjalnem centru Švicarija.

Sprejmemo največ 8 udeležencev.
Kotizacija: 180 eur.
Prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Uvod v tečaj, predavanje: O fantaziji in fantastičnem
predava dr. Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec.
torek, 13. marec, 18.00, brezplačno


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica za otroke
Bela krizantema ali umetnik v gibanju

● delavnica za otroke od 8. leta naprej, brezplačno
● začnemo v soboto, 10. marca
● prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Bela krizantema je delo, ki ga je Ivan Cankar napisal med svojim bivanjem v Švicariji. Polemični spis je še vedno presenetljivo aktualen. In kaj torej umetnik danes sporoča mladim? 

Projekt Bela krizantema ali umetnik v gibanju obsega večmesečne delavnice izdelovanja gibljivih kipov (mobilov), dve vodstvi udeležencev delavnic po Ustvarjalnem centru Švicarija in zaključno novoletno predstavo. Delavnice povezujejo več področij umetnosti, zasnovane so na raznolikih dimenzijah ustvarjanja.

Koncept in izvedba: Barbara Bulatović, režiserka in lutkarica

spomladanski del: Od podobe do lika
● Ob sobotah: 10. in 24. marec,
7. in 21. april, 5. maj, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, sobota, 12. maj.

Otroci v ustvarjalnem procesu zasnujejo poljuben lik iz odlomkov Bele krizanteme, in sicer na različne ustvarjalne načine (likovne, tehnološke, dramaturške in rokodelske), ter izdelajo gibljive figure, ki so podobne lutkam, pa vendar drugačne. 

jesenski del: Scenosled v prostoru
● Ob sobotah: 29. september,
13. in 27. oktober,
10. in 24. november, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, nedelja,
2. december.

Na začetku drugega sklopa otroci skupaj pripravijo scenosled za novoletno predstavo Bela krizantema. V procesu dela za interpretacijo lika, postavljenega v prostor, uporabimo manipulacijski, animacijski, dramaturški in scenografski pristop, določen v scenosledu. 
Zaključna predstava Bela krizantema, ki bo sinteza celoletnih delavnic, bo izvedena v prazničnem času,
v petek, 28. decembra.

Delavnice so del programa Sobotnice, ki ga izvajajo RogLab, revija Stripburger, Zavod Trajekt, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 25. februar, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.


Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.