31. grafični bienale Ljubljana

28. 8.−3. 12. 2015

 

Nad tabo

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

ti

 

31. grafični bienale v Ljubljani z naslovom Nad tabo/ti raziskuje družbenopolitične posebnosti, ki jih povezujemo z grafičnimi umetnostmi, še posebej v razmerju do reprodukcije, publicitete in skupnosti. Kot se spodobi za bienale, ki je kot prvi razstavljal dela v vseh grafičnih tehnikah, letošnja edicija vključuje litografijo, lesoreze velikih formatov, jedkanice, sitotiske, plakate in knjige umetnikov. Razstava poskuša razpreti pojmovanje grafičnih umetnosti onstran uveljavljenih opredelitev, v skladu s tem pa zajema denimo skulpturo, ki plava po reki skozi mesto, ulične svetilke v parku, kinetične stroje, izdelane na podlagi zgodovinske risbe, in eksperimentalne šolske programe.

Naslov razstave Nad tabo/ti se nanaša na nerazrešeno napetost med nasprotujočimi si identitetami, a hkrati nakazuje tudi na možnost sobivanja. Naslov, ki ga obenem razumemo kot grafično podobo in kot previden predlog, odraža našo željo, da razvijemo diskurz o nekaterih pomembnih značilnostih grafične umetnosti, kot so razširjanje, ponavljanje in distribucija. Unikatni predmeti in enoznačne naracije so tako na razstavi zastopani v veliko manjšem številu kot recimo faksimili, postopki zrcaljenja, prototipi, nepopolne kopije in nematerialne forme.

Osrednji del razstave prikazuje dela več kot 40 umetnikov, ki uporabljajo številne umetniške postopke in pristope, in vključuje dela, ki so ustvarjena posebej za bienale, starejša dela, oblikovanje razstave, primere ponovne uporabe in rekontekstualizacije materialov, strokovnih besedil in drugih artefaktov kot tudi predstavitve, ki so razgibale dogajanje v galerijah in na ulicah mesta.

Osrednja razstava 31. grafičnega bienala v Ljubljani z naslovom Nad tabo/ti, ki jo kurira Nicola Lees z asistentkama Stello Bottai in Lauro McLean-Ferris, je v Moderni galeriji, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), parku Tivoli, Galeriji Kresija, Narodni in univerzitetni knjižnici, Galeriji Jakopič in na fasadi Mahrove hiše. Samostojna razstava Becky Beasley, ki jo kurira Vladimir Vidmar, je v Galeriji Škuc, razstava nagrajenke 30. ljubljanskega bienala Maríe Elene González, ki jo kurira Božidar Zrinski, je na ogled v Galeriji Cankarjevega doma.

Moderna galerija in MGLC

Skupinska razstava predstavlja dela avtorjev: Reza Abdoh, Giorgio Andreotta Calò, AVA (Vanja Erjavec, Evelina Hägglund, Ana Jagodic, Zala Kobe, Nina Oblak, Gregor Rozman, Luka Savić in Sanja Vatič), Chris Beauregard, Will Benedict, Wolfgang Breuer, Andrea Büttner, Ellen Cantor, castillo/corrales, Declan Clarke, Mike Cooter, Qëndresë Deda, Braco Dimitrijević, Shannon Ebner, Luca Frei, Enej Gala, Peter Gidal, Karpo Godina, David Gothard, Meta Grgurevič, Andrew Hazewinkel, Stewart Home, Tom Humphreys, Ištvan Išt Huzjan, Sanya Kantarovsky, Aidan Koch, Gabriel Kuri, Adriana Lara, Hilary Lloyd, Goshka Macuga, David Maljković, Nick Mauss in Ken Okiishi, Oscar Murillo, Novi kolektivizem, Pilar Quinteros, Asad Raza, Josefine Reisch, Lili Reynaud-Dewar, Giles Round, Luka Savić, Thirteen Black Cats (Vic Brooks, Evan Calder Williams in Lucy Raven), Akram Zaatari, Phillip Zach

Galerija Kresija

28. 8.–15. 10. 2015

Bureau of Loose Associations, pod vodstvom Michaela Wolińskega, razstavlja zbirko slik poljskega kolektiva LUXUS, ki je leta 1993 naredil serijo stensil slik s podobo množično proizvedene plastične igrače, mačke, kot emblema postsovjetskega kapitalizma.

Jakopičeva promenada

Will Benedict na Plečnikovi promenadi v parku Tivoli razstavlja serijo 120 plakatov, s katerimi raziskuje načine, kako gledalci psihološko ponotranjijo in berejo podobe okolja, bodisi v emocionalnem ali političnem smislu bodisi kako drugače. Asad Raza je v projektu Ni vzhoda ne zahoda predrugačil svetilke na Plečnikovi promenadi, ki bodo v nočnem času bienala spominjale na utripajoče lučke na obali, obzorju ali v mestu. Na koncu promenade bo umetnik v sodelovanju z D. Grahamom Burnettom in Jeffom Dolvenom pripravil eksperimentalni projekt Shema za šolo.

Galerija Jakopič 

Giles Round je v razstavi Ljubljana, 1955 preoblikoval umetniška dela iz arhiva Moderne galerija in MGLC. Razstava vključuje tudi zvočno delo umetnice Cally Spooner z naslovom Vsesplošni oooh, ki obiskovalce vodi po razstavi. Sodelujoči umetniki: Cally Spooner. Zbirka Moderne galerije: Karel Appel, Jean-Michel Atlan, Roger Bissière, Victor Brauner, Beverloo Guillaume Corneille, Marcel Fiorini, Léon Gischia, Jean-Jacques de Grave, Friedensreich Hundertwasser, Roberto Matta, Jean Le Moal, Giorgio Morandi, Gino Severini, Gustave Singier, Zora Staack, Victor Vasarely, Emilio Vedova. Zbirka MGLC: Ay-O, Getulio Alviani, Max Bill, Elaine Breiger, Danilo Jejčič, Andrej Jemec, Kimura Kosuke, Zdeněk Kučera, Lojze Logar, Peter Matthews, Ivan Picelj, Arthur Luiz Piza, France Rotar, Lojze Spacal, Tinca Stegovec, Emilio Vedova, Edvard Zajec, Karel Zelenko

Galerija Škuc (28. 8.–27. 9. 2015) in Narodna in univerzitetna knjižnica  (28. 8.–30. 11. 2015) 

Razstava Becky Beasley z naslovom Med spanjem rasteš, ki jo kurira Vladimir Vidmar, vključuje serijo tiskanih plakatov, s katerimi avtorica izpisuje ljubezensko zgodbo, vanjo pa vpleta podobe skulpture, ki jo je navdihnilo delo Carla Mollina.

vzporedne razstave

Ljubljanski grafični bienale skozi plakat 
prizorišče: NLB Galerija Avla
6. 8.−3. 12. 2015

Slepi material, razstava eksperimentalnih plakatov
prizorišče: tipoRenesansa
28. 8.–28. 9. 2015

Ponovi pogled!, Otroška grafična dela iz arhiva Pionirskega doma
prizorišči: Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Vilharjeva cesta 11 in 
Art center, Komenskega 9
4. 11.–3. 12. 2015 

razstava nagrajenke 

María Elena González, Serija Govorica dreves

28. 8.–1. 11. 2015

María Elena González je prejemnica osrednje nagrade grandprix za serijo del Govorica dreves, razstavljeno na 30. grafičnem bienalu v Ljubljani (2013). Na samostojni razstavi, na ogled v Galeriji Cankarjevega doma, nagrajeno serijo dopolni z najnovejšo produkcijo, narejeno posebej za razstavo v Ljubljani. María Elena González je v osnovi kiparka, vendar svoje projekte inovativno širi tudi na področja grafike, komponirane glasbe in performansa. Razstava Serija Govorica dreves izhaja iz avtoričinega navdiha ob srečanju s podrto brezo. Lubje breze, ki ima specifično strukturo, je sploščila, izdelala radiranke in risbe, nato pa brazdaste vzorce skenirala in jih dala lasersko zarezati v zvitke za mehanični klavir (pianolo). Na razstavi so na ogled najnovejše risbe, radiranke, grafike, video projekcija in zvitki za mehanični klavir; razkrivajo umetniški postopek in fascinacijo nad oblikami, s katerimi se je umetnica srečala v naravi. V sodelovanju s krajevnimi glasbeniki je del razstave tudi glasbeni dogodek, na katerem bo mogoče poslušati in slišati glasbo brezovih dreves, partiture, ki so polne fraz, polifonije in za današnji čas presenetljivo modernih ritmov.

kurator: Božidar Zrinski

prizorišče: Galerija Cankarjevega doma

SPREMLJEVALNI PROGRAM

UMETNIKI 31. GRAFIČNEGA BIENALA

Reza Abdoh / Giorgio Andreotta Calò / AVA (Vanja Erjavec, Evelina Hägglund, Ana Jagodic, Zala Kobe, Nina Oblak, Gregor Rozman, Luka Savić in Sanja Vatič) / Becky Beasley / Chris Beauregard / Will Benedict / Wolfgang Breuer / Andrea Büttner / Bureau of Loose Associations predstavlja LUXUS/ Ellen Cantor / castillo/corrales / Declan Clarke / Mike Cooter / Qëndresë Deda / Braco Dimitrijević / Shannon Ebner / Luca Frei / Enej Gala / Index Books Peter Gidal / Karpo Godina / David Gothard / Meta Grgurevič / Andrew Hazewinkel / Stewart Home / Tom Humphreys / Ištvan Išt Huzjan / Sanya Kantarovsky / Aidan Koch / Gabriel Kuri /Adriana Lara / Hilary Lloyd / Goshka Macuga / David Maljković / Nick Mauss in Ken Okiishi / Oscar Murillo / Novi kolektivizem / Pilar Quinteros / Asad Raza / Josefine Reisch / Lili Reynaud Dewar / Giles Round / Luka Savić / Thirteen Black Cats (Vic Brooks, Evan Calder Williams in Lucy Raven) / Phillip Zach / Akram Zaatari 
 

O kuratorki

Nicola Lees je od leta 2013 kustosinja Frieze Projects, vsakoletnega neprofitnega programa, ki na londonskem umetnostnem sejmu Frieze predstavlja naročene umetniške izdelke, filme in glasbo. Pred tem je bila višja kustosinja za javne programe v londonski galeriji Serpentine, kjer je nadzirala interdisciplinarne, časovno zasnovane in uprizoritvene projekte ter naročanje umetniških izdelkov, bila je pobudnica serije filmskih projekcij Park Nights and the Serpentine, izpeljala pa je tudi Maraton galerije Serpentine (v sodelovanju s kustosom Hansom Ulrichom Obristom). Leta 2007 je bila kustosinja razstave 'Left Pop Bringing It Home' na drugem moskovskem bienalu sodobne umetnosti, sodelovala pa tudi pri ključnih samostojnih razstavah Alexa Katza in Miroslawa Balke ter pri skupinski razstavi (s Philippom Parrenom) v Irskem muzeju moderne umetnosti.

ŽIRIJA 31. GRAFIČNEGA BIENALA

Adam Budak
Emily King
Alessandro Rabottini
Breda Kolar Sluga (predsednica)

O BIENALU

Ljubljanski bienale grafične umetnosti je bil ustanovljen leta 1955 v specifičnih geopolitičnih okoliščinah nekdanje Jugoslavije. Razstava je hitro postala edinstveno prizorišče za srečanja umetnikov z močno polariziranega Vzhoda in Zahoda. V estetskem pogledu je bienale sicer podpiral hegemonijo k Zahodu usmerjenega umetnostnega kanona, hkrati pa je, in to precej samozavestno, zagovarjal in spodbujal umetniški pluralizem. Zato je postal eno redkih mest, kjer je imela umetniška produkcija velikega dela sveta, ki je bil takrat izključen iz dominantnega diskurza, priložnost, da se predstavi enakopravno Zahodu. Bienale odtlej nenehno odraža razvoj in spremembe na področju grafične likovne umetnosti. Uživa ugled grafičnega bienala, ki je nadvse radikalno premaknil meje tega medija in na novo opredelil pojem grafike.

24. postavitev bienala leta 2001 (kustosi so bili Stephan Coppel, Hans Ulrich Obrist, Gregor Podnar in Breda Škrjanec) je tradicionalno grafiko povezala s praksami sodobne umetnosti. 25. bienale leta 2003 (kustos Christophe Cherix) se je osredotočil na vrednost knjig, časopisov, revij, glasil in drugih publikacij tako v funkcijskem kakor tudi v vsebinskem smislu. 26. bienale leta 2005 se poklonil polstoletni zgodovini bienala, sestavljalo pa ga je osemnajst manjših razstav, ki so jih pripravile ugledne svetovne inštitucije, ki se ukvarjajo z grafično umetnostjo. 27. grafični bienale (2007) je nastal pod kuratorskim vodstvom ljubljanskega Mednarodnega grafičnega likovnega centra v duhu benjaminovskih razumevanj pojma reproduktibilnosti. Sodobna problematika, ki jo je v umetnosti in družbi v ospredje potisnila kultna filmska trilogija Matrica, je svoj odsev našla v osrednji razstavi 28. bienala (2009, kustos Božidar Zrinski). 29. bienale grafične umetnosti (2011, kustosinja Beti Žerovc) je razširil fokus, tako da je zajel tudi dogodkovno zasnovano razstavo. Zadnja, torej trideseta izdaja bienala (2013), ki jo je pripravila ameriška kustosinja Deborah Cullen, se je znova posvetila naravi grafičnih procesov in prikazala načine, kako se sodobni umetniki odzivajo na sredstva in orodja sodobne komunikacije.

 

GOSTOVANJE 31. GRAFIČNEGA BIENALA, RAZSTAVA REPETICIJA

13. 5.–21. 8. 2016

Villa Empain, Bruselj, Belgija

Grafika Roberta Rauschenberga Nezgoda je imela prav posebno mesto na 31. grafičnem bienalu, še posebej na razstavi Gilesa Rounda Ljubljana, 1955. Ta ponesrečeni Rauschenbergov proces iz leta 1962 (ko je pri eksperimentiranju z različnimi tiskarskimi tehnikami uporabljal časopisne matrice in je njegov litografski tiskarski kamen počil) je bil model ljubljanske razstave in ima še večjo vlogo na razstavi Repeticija, ki je zasnovana kot ponovitev razstave 31. grafičnega bienala.

Razstava Repeticija, ki sta jo pripravila kustosa Asad Raza in Nicola Lees, je podobno kot razstava Nad tabo/ti zasnovana kot krožni sistem, v katerem se podobe, predmeti in telesa premikajo skozi Villo Empain. Razstava raziskuje distribucijo grafične umetnosti prek nacionalnih in ideoloških meja in se osredotoča na produktivno moč nesreč. Zgodovinsko zbirko del iz ljubljanskega Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki vključuje tudi Rauschenbergovo litografijo, je izbral umetnik Giles Round in jo prvič pripeljal v Belgijo. Gostitelji razstave občasno premeščajo dela iz zbirke skupaj z deli ustvarjalcev, kot so Sophia Al-Maria, Becky Beasley, Will Benedict, Andrea Büttner, Shannon Ebner, Konstantin Grcic, Joana Hadjithomas & Khalil Joreige, Sanya Kantarovsky, Heinz Peter Knes, David Maljkovic, Radenko Milak, Anna Ostoya in Roman Uranjek, kar povzroča nepričakovane trke in soočenja.

Izbrana umetniška dela se premikajo po mizansceni, ki jo tvorijo kiparski in filmski prispevki avtorjev, kot so Abbas Akhavan, Nairy Baghramian, castillo/corrales, Mike Cooter, Dexter Sinister, Latifa Echakhch, Deanna Havas, Ištvan Išt Huzjan, Hilary Lloyd, Jumana Manna, Otobong Nkanga, Lydia Ourahmane, Zin Taylor in Erika Vogt, ki širijo pahljačo čutnih izkustev, ki jih ponuja razstava.

Med ustvarjalci, katerih dela smo iz svoje stalne zbirke posodili, pa so Karel Appel, Jim Atlan, Getulio Alviani, Max Bill, Danilo Jejčič, Kosuke Kimura, Lojze Logar, Roberto Matta, Ivan Picelj, Robert Rauschenberg, Gino Severini, Tinca Stegovec, Edvard Zajec in drugi.

Razstava gosti tudi vzporeden projekt, ki se vedno znova vpleta in nato spet oddalji od Repeticije: koreograf Andros Zins-Brosne bo uprizoril Že nedovršeno (Already Unmade), novo delo, ki ga je zasnoval prav za Villo Empain.

O Fundaciji Boghossian
Fundacijo Boghossian so leta 1992 osnovali libanonski draguljarji armenskega rodu, Robert Boghossian in njegova sinova, Jean in Albert. Fundacija izvaja socialne in izobraževalne projekte v Armeniji, Belgiji, Libanonu in Švici. Leta 2006 so začeli obnavljati bruseljsko mojstrovino gibanja art deco, Villo Empain. Leta 2010 je fundacija vilo odprla za javnost kot center za umetnost in dialog med vzhodom in zahodom. Od decembra 2015 njeno ekipo vodijo Ralph Boghossian, Asad Raza in generalna direktorica Louma Salamé.

 

 

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javno vodstvo po razstavi Sub Persona

 

Vodstvo po razstavi PLATEAURESIDUE: Sub Persona in pogovor z gosti

nedelja, 24. 11., med 11.00 in 14.00, MGLC – Švicarija

 

Vabljeni na javno vodstvo po razstavi Sub Persona umetniškega tandema PLATEAURESIDUE (Aljaž Celarc & Eva Pavlič Seifert), ki predstavlja rezultate novega raziskovalnega in razstavnega projekta.

Po razstavi bosta poleg avtorjev vodila kustos MGLC – Mednarodnega grafičnega likovnega centra Miha Colner in poseben gost Tomaž Hartman, ki je gozdni načrtovalec zaposlen pri Zavodu za gozdove RS. Hartman je ljubitelj narave, izjemen poznavalec Kočevskih pragozdnih rezervatov in avtor monografije Pragozd (1996), od leta 2006 pa ustvarja skulpture in mozaike iz naravnih materialov. Obiskovalci bodo lahko med 11.00 in 14.00 spregovorili z avtorjema, kustosom in posebnim gostom in dobili vpogled v nastajanje dela ter izvedeli več o različnih principih vzdrževanja gozdov.

Razstava Sub Persona je del celoletnega programa MGLC – Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se leta 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Avtorja, ki v praksi običajno prepletata ekologijo in umetnost, se tokrat osredotočata na stanje gozdnih ekosistemov in na človekov vpliv nanje zaradi preteklega in sedanjega upravljanja gozdov. Premierno predstavljata multimedijsko instalacijo, ki spodbuja razvoj senzoričnega mišljenja ter izprašuje sodobno razumevanje okolja in človekov odnos do njega.

PLATEAURESIDUE je namišljena identiteta geografa in umetnika Aljaža Celarca in umetnostne zgodovinarke Eve Pavlič Seifert. V delih se ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in novimi mediji ter iščeta nove načine ozaveščanja javnosti. Zatorej vselej dajeta glas udeležencem projektov, naravnim oblikam, kot so skale, zrak, organizmi in drugi skupki snovi, ki jih reorganizirata v nove nenavadne oblike in novomedijske sisteme. Umetniški tandem živi in deluje v Novem Kotu, v zaledju gozdov Goteniške gore in Snežnika.

Literarni pogovor: Anja Golob

Risba: Ute Helmbold

 

Literarni pogovor:

Anja Golob

Ponedeljek, 18. novembra, ob 18.00

MGLC – Švicarija

[Pod turnom 4, Ljubljana]

Tretja gostja v ciklusu letošnjih literarnih pogovorov v Švicariji bo pesnica, publicistka in kritičarka Anja Golob. Z njo se bo pogovarjala Mojca Kumerdej. Dogodek je del celoletnega programa MGLC – Švicarije, ki se v zasledovanju slogana skupnost, umetnost in narava v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti.

Literarni pogovor, ki je med drugim posvečen analiziranju razmerja med dokumentarnostjo in fikcijo v literaturi, gosti pesnico, publicistko in kritičarko Anjo Golob, ki bo predstavila svoje poglede na lastno pesniško in publicistično prakso ter vsa njuna presečišča. Od leta 2010 je izdala štiri samostojne pesniške zbirke, za katere je leta 2014 in 2016 prejela Jenkovi nagradi, nekatere izmed njih pa so izšle tudi v nemških prevodih. Je ena od soustanoviteljic in glavna urednica založbe VigeVageKnjige. Pogovarjali se bomo o vlogi poezije v vsakdanjem življenju, o odnosu med publicističnim in literarnim delom in o vlogi umetnosti v množičnih medijih. Pogovor bo tako odprl nekatera vprašanja o dokumentarnosti in subjektivnosti v literaturi, publicistiki in uredniškem delu.

Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu

Robert Jančovič, Rez I Nazenie-Pasca/, 1996, barvni lesorez

 

Razstava:

Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu

7. november 2019–23. februar 2020

Vsak pogled na zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala se napaja tudi iz zgodb, ki jih pišejo nagrajenci te razstave. Izbor, ki so ga pred otvoritvijo bienala opravili žirantje, ugledni in vplivni umetnostni kritiki, kuratorji, galeristi in drugi strokovnjaki z vsega sveta, je bil dolga leta tako rekoč edina intervencija v na videz nepregledno množico razstavljenih umetniških del. Z nestrpnostjo pričakovane in pogosto kritično pospremljene odločitve so dogodku dajale pridih kreativne tekmovalnosti in so bile gonilo diskurza, ki se je ob razstavi porajal v strokovni, medijski in splošni javnosti. Po vsakem bienalu, ko so iz dvoran izginile stotine razstavljenih grafik in je ostala zgolj sled v obliki razstavnega kataloga, pa se je peščica izbranih del in umetnikov, nagrajencev najpomembnejše, mednarodne žirije z velikimi črkami zapisala v zgodovino bienala in s tem svetovne grafike.

Z razstavo del nagrajencev iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra želimo po eni strani odpreti razmislek o sporočilnosti nagrad grafičnega bienala v kontekstu kanona povojne likovne umetnosti. Žirije najpogosteje niso vsebinsko utemeljevale osnovnega bienalskega vodila, kakovosti umetniškega dela, kljub temu so bile njihove odločitve na različne načine zelo zgovorne. Vseskozi opazujemo tehtanje med potrebo po utrjevanju že uveljavljenih smeri in odkrivanjem novega, neznanega.

Po drugi strani razstava ponuja vpogled v zbiralno politiko MGLC, institucije, ki temelji prav na dediščini bienala. Na ogled bodo predvsem tista dela, ki smo jih v muzeju z odkupi in donacijami pridobili v zadnjem obdobju, in dela, ki do zdaj niso bila posebno izpostavljena. Kronološko smo jih razporedili v tri večje sklope od prve grafične razstave leta 1955 do danes.

V razstavljenih delih iz prvih dveh obdobij, od leta 1955 do 1977 in od leta 1979 do 2001, je spremembe zaznati predvsem v formi in vsebini grafičnega lista. Grafike kažejo porajanje in utrjevanje novih umetnostnih smeri v šestdesetih in sedemdesetih letih, še posebno izrazito informelovske estetike, geometrijske abstrakcije in pop arta. Žirije so iz nabora, v katerem ni manjkalo slavnih umetniških osebnosti starejše generacije, z najvišjimi nagradami pogosto izpostavile mlade umetnike, vzhajajoče zvezde z izrazito inovativnimi umetniškimi pogledi.

Spremembe v grafiki ob koncu sedemdesetih let so opazne tudi v nagrajenih delih. Po obdobju priljubljenosti sodobnejših grafičnih tehnik znova stopijo v ospredje klasične, predvsem globoki tiski, s tem pa so pogostejši manjši formati in intimnejša vsebina. Nagrajena dela iz osemdesetih in devetdesetih let ne prinesejo bistvenih umetnostnih novosti, temveč kažejo prepletanje in variiranje že vzpostavljenih estetik in pristopov.

V novem tisočletju je bienale doživel nekaj korenitih sprememb in prelomov. Prikazovanje del po državnih paviljonih je zamenjal avtorski, kuratorski pristop, ki je v zadnjem obdobju že doživel poskuse preizpraševanja in eksperimentiranja. Vzporedno se je postopoma širil spekter formatov umetniških del. Zgodil se je preskok iz klasične grafike v umetnost tiska najrazličnejših tehnik, pozneje pa je bienale sprejel tudi performativne in druge sodobne prakse. Procesa sta seveda vplivala tudi na pomen nagrad in fizične dimenzije nagrajenih del.

Avtorji razstave: Nevenka Šivavec, Breda Škrjanec in Gregor Dražil