Cikel gvatemalskega filma na 32. grafičnem bienalu

 

torek, 29. avgust, 17.00–21.00 (premiera), Ustvarjalni center Švicarija
nedelja, 8. oktober, 16.00–20.00 (ponovitev), Ustvarjalni center Švicarija

Brezplačno.

Cikel osmih dokumentarnih, fikcijskih in kratkih filmov prikazuje tri poglede na burno zgodovino Gvatemale: obdobje državljanske vojne, povojno obdobje in eksperimentalno dobo gvatemalskega filma. Selektor cikla je Alberto Rodríguez Collía, sodelujoči umetnik na 32. grafičnem bienalu.

Spored filmskega večera
Mary Ellen Davis: Hudičeve sanje (Las quimeras del Diablo)
Luis Argeta: Gvatemalski božič (Navidad Guatemalteca)
Diego Sagastume: Moja mama vlada (My Mom Rules)
Evelyn Price in Loco González: Anatomsko pravilno (Anatómicamente correcto)
Julio Hernández Cordón: Prah (Polvo)                      
Teatro de los Vagos: Obalno območje (La zona intertidal)
Juan Brenner in Byron Mármol: Joy Vincio
Carlos Amorales: Orellanova fantazija (Orellana's Fantasy)

Ogled je brezplačen. Med predvajanjem cikla je en odmor z okrepčilom.

 

HUDIČEVE SANJE
Mary Ellen Davis
, Kanada, 1992, 68'
Dokumentarni film s svojo liričnostjo, realizmom in ironijo preiskuje dušo te protislovne dežele. Ne spoznavamo zgolj lepote pokrajine, ljudi in njihove ustvarjalne domišljije, temveč tudi strahotne življenjske razmere, raznovrstno nasilje in prevladujoče občutje absurdnosti.
Gvatemalska družba kaže na razcep med staroselci in priseljenci, bogatimi in revnimi, civilnim in vojaškim. Tisti, ki si drzne proti temu protestirati, tvegajo svoje življenje. V tem dokumentarnem filmu ljudje s svojimi besedami pripovedujejo to zgodbo.

GVATEMALSKI BOŽIČ
Luis Argeta, Gvatemala, ZDA, 1976, 4'
Sredi hiše, ki se je porušila med potresom, se ženski pripravljata, da bosta obredno ubili purana. Zatem postrežeta njegovo kri, mi pa slišimo, kako se zvok pisalnega stroja preobraža v rafal brzostrelke.

MOJA MAMA VLADA
Diego Sagastume
, Gvatemala, 2010, 13'
Zdolgočasen otrok se popolnoma sam potika po ravni strehi, v iskanju česar koli, kar bi ga zabavalo. Za ubijanje časa v domala obupni samoti, v katero je zapadel po tistem, ko so ga zapustili, vse pride prav.

ANATOMSKO PRAVILNO
Evelyn Price in Loco González, Gvatemala, 2016, 12'
Video prikazuje netradicionalno gledališko predstavo, ki so jo uprizarjali v zapuščeni hiši. Ženska sredi ruševin izbruhne v silovit monolog, se plazi po stenah in se naposled zgrudi po tleh, vse to, da bi se odrešila pritiska zapletenega obstoja kot posledice zatiralske družbe.

PRAH
Julio Hernández Cordón, Gvatemala, Španija, Čile, Nemčija, 2012, 80'
Zakonski par je ustvaril dokumentarni film o ženskah, ki iščejo svoje može in očete, izginule med gvatemalsko državljansko vojno. Pri tem sreča tudi Delfino in njenega sina Juana. Ženska šestnajst let pozneje še vedno išče svojega moža. Duh izginulega očeta nenehno zasleduje Juana, dokler se ne znajde v nevarnosti za svoje življenje in življenje drugih.

OBALNO OBMOČJE
Teatro de los Vagos, Gvatemala, Salvador, 1980, 15'
Kompromitirani učitelj spodbuja učence, naj se zavzemajo za to, v kar verjamejo. Pogumnega učitelja spremljamo, ko v obdobju med protesti po pouku kramlja ali pa v samoti svoje tihe hiše ocenjuje naloge. Živi v bližini oceana, oseka pa sem in tja prinese temačno presenečenje.

JOY VINCIO
Juan Brenner in Byron Mármol,
Gvatemala, 2011, 14'
Kompleksno in slogovno izbrušeno zaznavanje na novo interpretira deset gvatemalskih zgodb iz 90. let minulega stoletja; nekatere so na poseben način zaznamovale vso generacijo, druge samo posameznika. V teh zgodbah naletimo na najstniške seksualne posnetke, aristokratskega morilca, čarovnika, ki pred družino skriva svojo spolno usmerjenost …

ORELLANOVA FANTAZIJA
Carlos Amorales
, Mehika, 2013, 6'
Joaquín Orellana je sodobni glasbenik, čigar delo se razteza čez več kot petdeset let. Znamenit je po tem, da je ustvaril edinstvena glasbila, ki zahtevajo prav poseben način igranja. Ustvariti je moral tudi nov način zapisovanja in branja glasbe, metodo, ki je potrebna za pravilno interpretacijo njegove glasbe. Močne in preproste sledi te nove abecede, združene z njeno uporabo, spominjajo na čudovito koreografiran ples.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Napovedujemo novo razstavo

Nataša Berk: 1. neomejena razstava

2. 4.–19. 5. 2019

odprtje:
torek, 2. april, ob 19. uri
Švicarija

Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Sodelujoči avtorji preizprašujejo kredibilnost podob in njihovih pomenov v času prenasičenosti z vizualnimi impulzi in analizirajo dvoumnost medijskih sporočil na svetovnem spletu.

Prostorska intervencija Nataše Berk in skupine umetnikov v Švicariji prikazuje njihovo raznovrstno vizualno produkcijo, ki se običajno pojavlja v virtualnem prostoru svetovnega spleta in na družbenih omrežjih. Tokrat pa se seli v fizični prostor. Skupaj raziskujejo fenomenologijo podobe v javnosti in njen vpliv na dojemanje stvarnosti ter na ironičen način naslavljajo normative reklamne industrije, tendencioznost množičnih medijev, voajerizem in družbene konvencije posameznikove pojavnosti. V sklopu razstave so tako predstavljena dela, ki se posvečajo razmisleku o naravi podobe v vsakdanjem življenju. Fotografije, videi, objekti in kolaži odpirajo vprašanja razumevanja vizualne kulture v obdobju, ko je javni prostor nasičen z vsebinami in podobami, ter vprašanja o manipulativnosti podobe in ambivalentnosti njenih pomenov.

Kustos: Miha Colner


Foto: Nataša Berk.

PRVO VODSTVO PO RAZSTAVI

DANES

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

torek, 26. marec, ob 17. uri
v slovenskem jeziku in ob 17.30
v angleškem jeziku

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno
Vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Prijazno vabljeni!

ODPRTJE RAZSTAVE

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in 
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

odprtje
petek, 22. marec, ob 18. uri

22. 3.–19. 5. 2019

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center.

Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Kustos razstave Kyoji Takizawa je izbral atraktivne avtorje, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.

Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana. Avtorja razstave sta Nevenka Šivavec in Gregor Dražil.

Razstavo v maju spremlja istoimenski mednarodni simpozij.

Oblikovanje razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.


Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (lesorez in sitotisk).