Vabimo vas, da sodelujete pri ustvarjanju 32. grafičnega bienala v sklopu projekta Komu pripada arhitektura? umetnice Erice Ferrari!

Zapišite svoje misli o mestu Ljubljana, o javni obravnavi arhitekture, kulturne dediščine, skulptur, turizma … Odgovorite na vprašanji! Kaj si mislite o razvoju in spreminjanju mesta? Kako vse to vpliva na vaše razmerje z mestom, na vašo vsakodnevno rutino?

Odgovori bodo del umetniškega projekta brazilske umetnice na 32. grafičnem bienalu – zapisani bodo na pročelju Gradu Tivoli.

Vaši odgovori na to e-sporočilo bodo popolnoma anonimni. Pišete nam lahko v angleščini ali slovenščini na e-naslov: info@mglc-lj.si

Računamo na vaše misli! Hvala.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

O umetnici

Erica Ferrari (1981), živi in dela v São Paulu, Brazilija. Na Oddelku za likovno umetnost Univerze v São Paulu je diplomirala iz kiparstva. Njeno delo se osredotoča na razmerje med arhitekturo, krajino in vsakodnevnim življenjem v mestu. Umetnica z njim proučuje zgodovinsko in simbolno vrednost arhitekturnih struktur, raznovrstne reprezentacije pojma krajine ter prvine, ki vizualno sestavljajo razumevanje konstruiranega in naravnega. Njena dela imajo obliko objektov ali panelov, običajno pa so sestavljena iz materialov, uporabljenih za bivalne prostore in pohištvo, kot so les, mavec in laminatne plošče.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predstavitev projekta Komu pripada arhitektura?

Zbrane misli, videointervencija in spominek

Arhitektura in načini njene rabe oblikujejo življenje v mestu. V metropoli, kot je São Paulo, kjer se nenehno ruši in gradi fizično konfiguracijo, minljivost ne zrcali le običajne grabežljive dinamike nepremičninskega trga, ampak tudi pomanjkljivost pri regulaciji ter ohranjanju stavb in javnih prostorov, za kar bi morale skrbeti oblasti. Kako se lahko prebivalstvo v kontekstu nenehnega spreminjanja sploh še izraža in krepi svojo identiteto? Ena od najzanimivejših oblik tega so grafiti. Od šestdesetih let minulega stoletja je pisanje po arhitekturi simbol političnega protesta, manifestacija identitete. Ta praksa je v São Paulu dobila svoje značilnosti, ki se kažejo v obliki pisanja po visokih velemestnih stavbah s posebnim črkovanjem. Kot posledica napetega političnega položaja so se v Braziliji, zlasti v središču São Paula, v zadnjem letu znova razširili grafiti s političnimi sporočili. Podobno izražanje zasledimo tudi v Ljubljani, le da so med mestoma opazne razlike. Potem ko je središče naše prestolnice v zadnjih letih doživelo prenovo, grafitov v njej ne najdemo prav zlahka. Tovrstna sporočila je mogoče videti v okoliških četrtih, na pročeljih poslopij, ki še niso bila »polepšana«, in na raznovrstnih ograjah. Mnoga se nanašajo na protifašistični boj in konsolidacijo slovenske identitete v državi, ki je postala neodvisna šele leta 1991.

Tozadevno lahko obnovo središča Ljubljane razumemo kot del globalnega investicijskega scenarija oblasti, ki si prizadeva, da bi bila mesta bolj ekološka, kulturna in »lepa«, s čimer postanejo privlačna za raznovrstne zasebne naložbe in del turistične industrije. Če ima tovrstna dinamika na eni strani hipne pozitivne učinke na ekonomijo in na fizično podobo stavb, pa utegne na drugi voditi v izključenost tradicionalnih prebivalcev središča mesta in povzročiti, da ga ne prepoznavajo več kot svojega zgodovinskega in prvotnega prostora.

Zaradi omenjenega projekta je v izhodišču raziskave vprašljiva vrednost tega procesa, pri čemer si pomaga z uporabo pročelja Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Gre za zgodovinsko poslopje iz 18. stoletja, ki ga – podobno kot številne stavbe tega tipa – zaznamuje spreminjanje namembnosti, saj je bilo prebivališče plemstva, cerkvena lastnina, namenjeno je bilo za državne dogodke, zdaj pa ga naseljuje muzej. Umeščeno je tako, da je od daleč videti kot središče zelenja parka Tivoli. Prav zaradi konfiguracije bo pročelje uporabljeno kot zaslon, ki bo prikazoval misli, zbrane med prebivalci Ljubljane. Ta zbirka misli bo pridobljena kar se da anonimno, prek posebnega e-sporočila. Ideja je v tem, da pročelje zgodovinskega poslopja postane sredstvo za izražanje razmišljanja prebivalcev o trenutni dinamiki mesta ter privilegirana pomoč pri vnovičnem prisvajanju in izražanju identitete.

V MGLC bo mogoče kupiti spominek, značilen za evropske muzeje (dekorativni krožnik), na katerem bo podoba poslopja z grafiti na pročelju.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018

MGLC/Ustvarjalni center Švicarija, Ljubljana, in NKD/Nordic Artists' Centre, Dale, objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018.
Na podlagi medinstitucionalne izmenjave med Ustvarjalnim centrom Švicarija (MGLC) in rezidenčnim centrom NKD Dale (Dale, Norveška) vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, k prijavi na umetniško rezidenco na Norveškem.

Izbrani umetnik se bo udeležil dvomesečne umetniške rezidence v rezidenčnem centru NKD, Dale.
Kandidati se prijavljajo za termin
1. junij–31. julij 2018. 

Rok za prijave je 5. marec 2018! 

Podrobno besedilo razpisa

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Tečaj kiparstva
Miti in fantastika ujeti v kip

marec–maj, enkrat na teden ob ponedeljkih, 17.00–20.00
(začetek 19. marec)

Fantastična bitja Damijana Kracine plujejo med umetnostjo, znanostjo in domišljijo. Pojem fantastičnega pa je tudi vsebinsko izhodišče tečaja. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti oblikovanja v glini in izdelajo vsak svojo izvirno skulpturo, navdihnjeno z mitologijo in fantastiko. Tečaj začnemo z javnim predavanjem.

30-urni tečaj vodi akademski kipar Damijan Kracina, uporabnik ateljeja v Ustvarjalnem centru Švicarija.

Sprejmemo največ 8 udeležencev.
Kotizacija: 180 eur.
Prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Uvod v tečaj, predavanje: O fantaziji in fantastičnem
predava dr. Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec.
torek, 13. marec, 18.00, brezplačno


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica za otroke
Bela krizantema ali umetnik v gibanju

● delavnica za otroke od 8. leta naprej, brezplačno
● začnemo v soboto, 10. marca
● prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Bela krizantema je delo, ki ga je Ivan Cankar napisal med svojim bivanjem v Švicariji. Polemični spis je še vedno presenetljivo aktualen. In kaj torej umetnik danes sporoča mladim? 

Projekt Bela krizantema ali umetnik v gibanju obsega večmesečne delavnice izdelovanja gibljivih kipov (mobilov), dve vodstvi udeležencev delavnic po Ustvarjalnem centru Švicarija in zaključno novoletno predstavo. Delavnice povezujejo več področij umetnosti, zasnovane so na raznolikih dimenzijah ustvarjanja.

Koncept in izvedba: Barbara Bulatović, režiserka in lutkarica

spomladanski del: Od podobe do lika
● Ob sobotah: 10. in 24. marec,
7. in 21. april, 5. maj, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, sobota, 12. maj.

Otroci v ustvarjalnem procesu zasnujejo poljuben lik iz odlomkov Bele krizanteme, in sicer na različne ustvarjalne načine (likovne, tehnološke, dramaturške in rokodelske), ter izdelajo gibljive figure, ki so podobne lutkam, pa vendar drugačne. 

jesenski del: Scenosled v prostoru
● Ob sobotah: 29. september,
13. in 27. oktober,
10. in 24. november, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, nedelja,
2. december.

Na začetku drugega sklopa otroci skupaj pripravijo scenosled za novoletno predstavo Bela krizantema. V procesu dela za interpretacijo lika, postavljenega v prostor, uporabimo manipulacijski, animacijski, dramaturški in scenografski pristop, določen v scenosledu. 
Zaključna predstava Bela krizantema, ki bo sinteza celoletnih delavnic, bo izvedena v prazničnem času,
v petek, 28. decembra.

Delavnice so del programa Sobotnice, ki ga izvajajo RogLab, revija Stripburger, Zavod Trajekt, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 25. februar, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.


Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.