Vabimo vas, da sodelujete pri ustvarjanju 32. grafičnega bienala v sklopu projekta Komu pripada arhitektura? umetnice Erice Ferrari!

Zapišite svoje misli o mestu Ljubljana, o javni obravnavi arhitekture, kulturne dediščine, skulptur, turizma … Odgovorite na vprašanji! Kaj si mislite o razvoju in spreminjanju mesta? Kako vse to vpliva na vaše razmerje z mestom, na vašo vsakodnevno rutino?

Odgovori bodo del umetniškega projekta brazilske umetnice na 32. grafičnem bienalu – zapisani bodo na pročelju Gradu Tivoli.

Vaši odgovori na to e-sporočilo bodo popolnoma anonimni. Pišete nam lahko v angleščini ali slovenščini na e-naslov: info@mglc-lj.si

Računamo na vaše misli! Hvala.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

O umetnici

Erica Ferrari (1981), živi in dela v São Paulu, Brazilija. Na Oddelku za likovno umetnost Univerze v São Paulu je diplomirala iz kiparstva. Njeno delo se osredotoča na razmerje med arhitekturo, krajino in vsakodnevnim življenjem v mestu. Umetnica z njim proučuje zgodovinsko in simbolno vrednost arhitekturnih struktur, raznovrstne reprezentacije pojma krajine ter prvine, ki vizualno sestavljajo razumevanje konstruiranega in naravnega. Njena dela imajo obliko objektov ali panelov, običajno pa so sestavljena iz materialov, uporabljenih za bivalne prostore in pohištvo, kot so les, mavec in laminatne plošče.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predstavitev projekta Komu pripada arhitektura?

Zbrane misli, videointervencija in spominek

Arhitektura in načini njene rabe oblikujejo življenje v mestu. V metropoli, kot je São Paulo, kjer se nenehno ruši in gradi fizično konfiguracijo, minljivost ne zrcali le običajne grabežljive dinamike nepremičninskega trga, ampak tudi pomanjkljivost pri regulaciji ter ohranjanju stavb in javnih prostorov, za kar bi morale skrbeti oblasti. Kako se lahko prebivalstvo v kontekstu nenehnega spreminjanja sploh še izraža in krepi svojo identiteto? Ena od najzanimivejših oblik tega so grafiti. Od šestdesetih let minulega stoletja je pisanje po arhitekturi simbol političnega protesta, manifestacija identitete. Ta praksa je v São Paulu dobila svoje značilnosti, ki se kažejo v obliki pisanja po visokih velemestnih stavbah s posebnim črkovanjem. Kot posledica napetega političnega položaja so se v Braziliji, zlasti v središču São Paula, v zadnjem letu znova razširili grafiti s političnimi sporočili. Podobno izražanje zasledimo tudi v Ljubljani, le da so med mestoma opazne razlike. Potem ko je središče naše prestolnice v zadnjih letih doživelo prenovo, grafitov v njej ne najdemo prav zlahka. Tovrstna sporočila je mogoče videti v okoliških četrtih, na pročeljih poslopij, ki še niso bila »polepšana«, in na raznovrstnih ograjah. Mnoga se nanašajo na protifašistični boj in konsolidacijo slovenske identitete v državi, ki je postala neodvisna šele leta 1991.

Tozadevno lahko obnovo središča Ljubljane razumemo kot del globalnega investicijskega scenarija oblasti, ki si prizadeva, da bi bila mesta bolj ekološka, kulturna in »lepa«, s čimer postanejo privlačna za raznovrstne zasebne naložbe in del turistične industrije. Če ima tovrstna dinamika na eni strani hipne pozitivne učinke na ekonomijo in na fizično podobo stavb, pa utegne na drugi voditi v izključenost tradicionalnih prebivalcev središča mesta in povzročiti, da ga ne prepoznavajo več kot svojega zgodovinskega in prvotnega prostora.

Zaradi omenjenega projekta je v izhodišču raziskave vprašljiva vrednost tega procesa, pri čemer si pomaga z uporabo pročelja Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Gre za zgodovinsko poslopje iz 18. stoletja, ki ga – podobno kot številne stavbe tega tipa – zaznamuje spreminjanje namembnosti, saj je bilo prebivališče plemstva, cerkvena lastnina, namenjeno je bilo za državne dogodke, zdaj pa ga naseljuje muzej. Umeščeno je tako, da je od daleč videti kot središče zelenja parka Tivoli. Prav zaradi konfiguracije bo pročelje uporabljeno kot zaslon, ki bo prikazoval misli, zbrane med prebivalci Ljubljane. Ta zbirka misli bo pridobljena kar se da anonimno, prek posebnega e-sporočila. Ideja je v tem, da pročelje zgodovinskega poslopja postane sredstvo za izražanje razmišljanja prebivalcev o trenutni dinamiki mesta ter privilegirana pomoč pri vnovičnem prisvajanju in izražanju identitete.

V MGLC bo mogoče kupiti spominek, značilen za evropske muzeje (dekorativni krožnik), na katerem bo podoba poslopja z grafiti na pročelju.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava v juniju

nedeljsko vodstvo po razstavi
Švicarija: skupnost, umetnost in narava v angleškem in slovenskem jeziku, vodi Matic Ferlan
nedelja, 24. junij, ob 15. uri

tematsko vodstvo
Jože Plečnik in park Tivoli
vodi Darja Pergovnik

četrtek, 21. junij, ob 16. 30 uri

Že iz Plečnikovega urbanističnega načrta iz leta 1929 je razvidno, da je imel za preoblikovanje Tivolija številne ideje, nekatere so bile tudi uresničene. Tema vodstva so Plečnikove vizije in izvedene parkovne zasnove.


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.

VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!

Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do oktobra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra Derganc, Tina Boc, Petja Kolenko in Katja Kovše.

Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov petra.derganc@mglc-lj.si.

Cikel filmov Davida Lyncha v Slovenski kinoteki ob razstavi Ogenj na odru

otvoritvena projekcija:

David Lynch: Umetnost življenja
(David Lynch: The Art Life)
Rick Barnes, Jon Nguyen, Olivia Neergaard-Holm, ZDA, 2016, DCP, barvni, 98', bp 

Prvič v Sloveniji!

četrtek, 21. junij, ob 21. uri,
Slovenska Kinoteka (Miklošičeva 28)

David Lynch: umetnost življenja je film, prežet z Lynchevo umetnostjo, glasbo in zgodnjimi filmi; osvetli temne kotičke njegovega sveta in občinstvu ponudi boljše razumevanje Lyncha kot osebe in umetnika. Povabljeni smo na zaseben ogled Lynchevega kompleksa in ateljeja v hribih, visoko nad Hollywoodom, med katerim Lynch pripoveduje osebne zgodbe iz svoje preteklosti, ki se odvijejo kot prizori iz njegovih filmov.

Umetnost življenja z Davidom Lynchem
Cikel filmov Davida Lyncha v Slovenski kinoteki ob razstavi Ogenj na odru

Od četrtka do četrtka, 21.–28. junij, Slovenska kinoteka

• Otvoritvena projekcija, četrtek, 21. junij, 21.00

David Lynch: Umetnost življenja
Biografski dokumentarni film o Davidu Lynchu kot vsestranskem ustvarjalcu.

Program

Modri žamet (Blue Velvet), petek, 22. junij, 20.00
1986, 120‘, sp

Ponovni pogled na Modri žamet (Blue Velvet Revisited), petek, 22. junij, 22.15
Dokumentarni film, 2016, 85‘, sp, režija: Peter Braatz

Mulholland Drive, sobota, 23. junij, 18.00
2001, 146', sp

Notranje zadeve (Inland Empire), sobota, 23. junij, 21.00
2006, 180‘, sp

Twin Peaks – Ogenj hodi z menoj (Twin Peaks: Fire Walk with Me), nedelja, 24. junij, 20.00
1992, 135‘, sp
Pred projekcijo: Mirt Komel: Zlati krog apetita in zadovoljitve, predavanje

Izgubljena cesta (Lost Highway), torek, 26. junij, 21.00
1997, 135‘, sp

Dune – puščavski planet (Dune), sreda, 27. junij, 20.00
1984, 140‘, sp

Projekcijo bo s predavanjem uvedel Igor Harb, prevajalec Herbertovega romana Peščeni planet. Govoril bo o tehnikah prevajanja znanstveno-fantastičnih besedil, ustvarjanja novih besed in pojmov ter iskanja metaforičnih ustreznic v naši kulturi.

Eraserhead, četrtek, 28. junij, 21.00
1977, 89‘, sp

Vstopnina.
Z vstopnico za razstavo Davida Lyncha je brezplačen vstop na eno projekcijo po izbiri v sklopu ciklusa filmov v Slovenski kinoteki. Z vstopnico za film iz omenjenega ciklusa je 50 % popust pri nakupu vstopnice za razstavo v MGLC.

Z dovoljenjem Film Constellation in Slovenka kinoteka.

David Lynch: Ogenj na odru

Torkovo vodstvo po razstavi 

torek, 26. junij, ob 18. uri

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva
z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Zajci
lutkovna predstava

petek, 29. junij, 21.00

vstopnina 5 eur (vstopnica za razstavo)
Na ta dan je galerija odprta do 21. ure.

Zajci so konceptualna lutkovna interpretacija Lyncheve comedy-horror-sit-com internetne TV-serije Rabbits (David Lynch, 2002).

Avtorica: Patricija Šošter
Lutke: Barbara Stupica
Scena: Marko Turkuš
Režija: Mirt Komel


Foto: Patricija Šošter.

Razstava: Ponovni pogled na Modri žamet

Fotografije s snemanja filma Modri žamet ponovno na ogled od 1. junija v Kinodvoru.

Ob razstavi David Lynch: Ogenj na odru vas vabimo tudi v galerijo Kinodvora, kjer bodo ponovno na ogled fotografije s snemanja filma Modri žamet, ki jih je posnel Peter Braatz.


Foto: Peter Braatz.