Vabimo vas, da sodelujete pri ustvarjanju 32. grafičnega bienala v sklopu projekta Komu pripada arhitektura? umetnice Erice Ferrari!

Zapišite svoje misli o mestu Ljubljana, o javni obravnavi arhitekture, kulturne dediščine, skulptur, turizma … Odgovorite na vprašanji! Kaj si mislite o razvoju in spreminjanju mesta? Kako vse to vpliva na vaše razmerje z mestom, na vašo vsakodnevno rutino?

Odgovori bodo del umetniškega projekta brazilske umetnice na 32. grafičnem bienalu – zapisani bodo na pročelju Gradu Tivoli.

Vaši odgovori na to e-sporočilo bodo popolnoma anonimni. Pišete nam lahko v angleščini ali slovenščini na e-naslov: info@mglc-lj.si

Računamo na vaše misli! Hvala.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

O umetnici

Erica Ferrari (1981), živi in dela v São Paulu, Brazilija. Na Oddelku za likovno umetnost Univerze v São Paulu je diplomirala iz kiparstva. Njeno delo se osredotoča na razmerje med arhitekturo, krajino in vsakodnevnim življenjem v mestu. Umetnica z njim proučuje zgodovinsko in simbolno vrednost arhitekturnih struktur, raznovrstne reprezentacije pojma krajine ter prvine, ki vizualno sestavljajo razumevanje konstruiranega in naravnega. Njena dela imajo obliko objektov ali panelov, običajno pa so sestavljena iz materialov, uporabljenih za bivalne prostore in pohištvo, kot so les, mavec in laminatne plošče.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predstavitev projekta Komu pripada arhitektura?

Zbrane misli, videointervencija in spominek

Arhitektura in načini njene rabe oblikujejo življenje v mestu. V metropoli, kot je São Paulo, kjer se nenehno ruši in gradi fizično konfiguracijo, minljivost ne zrcali le običajne grabežljive dinamike nepremičninskega trga, ampak tudi pomanjkljivost pri regulaciji ter ohranjanju stavb in javnih prostorov, za kar bi morale skrbeti oblasti. Kako se lahko prebivalstvo v kontekstu nenehnega spreminjanja sploh še izraža in krepi svojo identiteto? Ena od najzanimivejših oblik tega so grafiti. Od šestdesetih let minulega stoletja je pisanje po arhitekturi simbol političnega protesta, manifestacija identitete. Ta praksa je v São Paulu dobila svoje značilnosti, ki se kažejo v obliki pisanja po visokih velemestnih stavbah s posebnim črkovanjem. Kot posledica napetega političnega položaja so se v Braziliji, zlasti v središču São Paula, v zadnjem letu znova razširili grafiti s političnimi sporočili. Podobno izražanje zasledimo tudi v Ljubljani, le da so med mestoma opazne razlike. Potem ko je središče naše prestolnice v zadnjih letih doživelo prenovo, grafitov v njej ne najdemo prav zlahka. Tovrstna sporočila je mogoče videti v okoliških četrtih, na pročeljih poslopij, ki še niso bila »polepšana«, in na raznovrstnih ograjah. Mnoga se nanašajo na protifašistični boj in konsolidacijo slovenske identitete v državi, ki je postala neodvisna šele leta 1991.

Tozadevno lahko obnovo središča Ljubljane razumemo kot del globalnega investicijskega scenarija oblasti, ki si prizadeva, da bi bila mesta bolj ekološka, kulturna in »lepa«, s čimer postanejo privlačna za raznovrstne zasebne naložbe in del turistične industrije. Če ima tovrstna dinamika na eni strani hipne pozitivne učinke na ekonomijo in na fizično podobo stavb, pa utegne na drugi voditi v izključenost tradicionalnih prebivalcev središča mesta in povzročiti, da ga ne prepoznavajo več kot svojega zgodovinskega in prvotnega prostora.

Zaradi omenjenega projekta je v izhodišču raziskave vprašljiva vrednost tega procesa, pri čemer si pomaga z uporabo pročelja Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Gre za zgodovinsko poslopje iz 18. stoletja, ki ga – podobno kot številne stavbe tega tipa – zaznamuje spreminjanje namembnosti, saj je bilo prebivališče plemstva, cerkvena lastnina, namenjeno je bilo za državne dogodke, zdaj pa ga naseljuje muzej. Umeščeno je tako, da je od daleč videti kot središče zelenja parka Tivoli. Prav zaradi konfiguracije bo pročelje uporabljeno kot zaslon, ki bo prikazoval misli, zbrane med prebivalci Ljubljane. Ta zbirka misli bo pridobljena kar se da anonimno, prek posebnega e-sporočila. Ideja je v tem, da pročelje zgodovinskega poslopja postane sredstvo za izražanje razmišljanja prebivalcev o trenutni dinamiki mesta ter privilegirana pomoč pri vnovičnem prisvajanju in izražanju identitete.

V MGLC bo mogoče kupiti spominek, značilen za evropske muzeje (dekorativni krožnik), na katerem bo podoba poslopja z grafiti na pročelju.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Zadnje vodstvo po razstavi Milton Glaser, Plakati

torek, 19. februar ob 17. uri
v slovenskem jeziku
v angleškem jeziku začetek
ob 17.30 uri
brezplačno

Vodi muzejski informator Gregor Dražil.


Milton Glaser: Ljubim New York, bolj kot kadar koli, 2001.

RAZGRINJANJE SPOMINA – DELAVNICA KNJIGE UMETNIKA

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC), Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Kariernimi centri Univerze v Ljubljani in Goethe-Institutom med 18. in 22. februarjem 2019 organizira brezplačno petdnevno delavnico knjige umetnika z naslovom Razgrinjanje spomina, namenjeno študentkam in študentom UL ALUO.

V sklopu delavnice se bo v torek,
19. februarja, ob 18. uri
 v MGLC odvil večerni dogodek, namenjen širši javnosti, na katerem bodo predavali:
- umetnostni zgodovinar dr. Michael Lailach, ki bo predstavil najpomembnejšo zbirko knjig umetnika v Evropi, v Kunstbibliothek Staatliche Museen zu Berlin, kjer je od leta 2002 je zaposlen kot skrbnik zbirk KNJIGA in MEDIJSKA UMETNOST;
- muzejska svetnica mag. Breda Škrjanec, ki bo predstavila največjo slovensko zbirko knjig umetnika v MGLC;
- vodji delavnice Razgrinjanje spomina prof. Sabine Golde, priznana umetnica in profesorica z dolgoletno pedagoško prakso na področju umetniške knjige, in Patrizia Meinert, njena umetniška sodelavka na Burg Giebichenstein University of Art and Design Halle.  


Sabine Golde, Alphabetische Assoziationen, stenska inštalacija, 2011 (detajl); vir: Museum für Druckkunst Leipzig.

V VSE SMERI

performans na razstavi Fair Game

nedelja, 17. februar, ob 16. uri

Korejski plesalec Yong Min Cho bo izvedel gibalno intervencijo, ki se naslanja na govorico telesa, vzpostavil in artikuliral bo nenavadne in nove povezave med posameznimi deli. Nekaj pripomočkov, ki jih bo uporabil v performansu, je oblikovala in izbrala Nathalie Du Pasquier. Med njimi so tudi grafike, ki spominjajo na prometne oznake. In prav te oznake so navdihnile naslov performansa V vse smeri, ki izhaja iz italijanskega prometnega znaka tutte le direzioni in usmerja na cesto, ki pelje v vse smeri.


Yong Min ChoOther Objects,
performans na razstavi Nathalie Du Pasquier, Other Rooms 
(Camden Arts Centre: september 2017–januar 2018). Foto: Camden Arts Centre.

Vodstvo s kustosinjo razstave Kate Sutton
torek, 26. februar, ob 17. uri
 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Nathalie Du Pasquier, Fair Game 

30. 11. 2018–3. 3. 2019

Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.

Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnej formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku, ki jih umetnica imenuje »navidezno pohištvo«).

Kustosinja razstave je Kate Sutton.

Spremljevalni program razstave


Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.

 

 

ZANIMA NAS VAŠE MNENJE – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE EPK 2025

javno srečanje v MGLC 
Skupaj in s pogovorom bomo ugotavljali naša pričakovanja in želje v zvezi z naslovom EPK 2025.

sreda, 20. februar, ob 16. uri, 
Predavalnica (pritličje)

Mestna Uprava MOL je začela intenzivne priprave na kandidaturo za naslov EPK 2025. Ljubljana projekt EPK 2025 razume kot projekt vseh prebivalcev in prebivalk Ljubljane, zato želimo tudi v neposrednem stiku z vami slišati vaša mnenja, predloge in pobude. Postopek kandidature je dvofazen in bo trajal predvidoma do konca leta 2020 (prva faza predvidoma do konca januarja 2020 in druga do konca 2020). V prvi polovici letu 2019 je namen opraviti vrsto pogovorov s prebivalci in prebivalkami Ljubljane, in sicer v njihovih lokalnih okoljih. Srečanja z meščani in meščankami Ljubljane potekajo v obliki odprtih pogovorov.

Cilj srečanja je ugotoviti pričakovanja in želje v zvezi z naslovom EPK 2025, kakor tudi kulturne potrebe ljudi v njihovem primarnem lokalnem okolju. Udeleženci srečanj bodo lahko svoja mnenja, pobude in predloge v zvezi s kandidaturo MOL za naslov EPK 2025 poslali tudi na elektronski naslov: EPK2025@ljubljana.si.

Podrobna predstavitev pogovora

Prijazno vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

VABILO ZA SODELOVANJE MLADIH AVTORJEV NA 33. GRAFIČNEM BIENALU LJUBLJANA

33. grafični bienale Ljubljana vabi mlade umetnike_ce, oblikovalce_ke in arhitekte_ke z bivališčem v Sloveniji k prijavi zasnov za izdelavo instalacije oziroma scenografije za javni program bienala.

Instalacija naj vključuje elemente, ki jih je mogoče razstaviti in ponovno sestaviti ter uporabiti za različne dogodke, kot so na primer stand up komedije, pogovori, predavanja in podobno.

33. grafični bienale Ljubljana se bo osredotočil na grafični jezik in njegov potencial za satiro kot obliko kritike v postresničnostnem času.

Prizorišče instalacije/scenografije je Švicarija v parku Tivoli.

Izbrani prijavitelj bo v programu bienala naveden kot sodelujoči umetnik.

Rok prijave: 28. februar 2019

Podrobne informacije o vabilu


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.