Vabimo vas, da sodelujete pri ustvarjanju 32. grafičnega bienala v sklopu projekta Komu pripada arhitektura? umetnice Erice Ferrari!

Zapišite svoje misli o mestu Ljubljana, o javni obravnavi arhitekture, kulturne dediščine, skulptur, turizma … Odgovorite na vprašanji! Kaj si mislite o razvoju in spreminjanju mesta? Kako vse to vpliva na vaše razmerje z mestom, na vašo vsakodnevno rutino?

Odgovori bodo del umetniškega projekta brazilske umetnice na 32. grafičnem bienalu – zapisani bodo na pročelju Gradu Tivoli.

Vaši odgovori na to e-sporočilo bodo popolnoma anonimni. Pišete nam lahko v angleščini ali slovenščini na e-naslov: info@mglc-lj.si

Računamo na vaše misli! Hvala.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

O umetnici

Erica Ferrari (1981), živi in dela v São Paulu, Brazilija. Na Oddelku za likovno umetnost Univerze v São Paulu je diplomirala iz kiparstva. Njeno delo se osredotoča na razmerje med arhitekturo, krajino in vsakodnevnim življenjem v mestu. Umetnica z njim proučuje zgodovinsko in simbolno vrednost arhitekturnih struktur, raznovrstne reprezentacije pojma krajine ter prvine, ki vizualno sestavljajo razumevanje konstruiranega in naravnega. Njena dela imajo obliko objektov ali panelov, običajno pa so sestavljena iz materialov, uporabljenih za bivalne prostore in pohištvo, kot so les, mavec in laminatne plošče.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predstavitev projekta Komu pripada arhitektura?

Zbrane misli, videointervencija in spominek

Arhitektura in načini njene rabe oblikujejo življenje v mestu. V metropoli, kot je São Paulo, kjer se nenehno ruši in gradi fizično konfiguracijo, minljivost ne zrcali le običajne grabežljive dinamike nepremičninskega trga, ampak tudi pomanjkljivost pri regulaciji ter ohranjanju stavb in javnih prostorov, za kar bi morale skrbeti oblasti. Kako se lahko prebivalstvo v kontekstu nenehnega spreminjanja sploh še izraža in krepi svojo identiteto? Ena od najzanimivejših oblik tega so grafiti. Od šestdesetih let minulega stoletja je pisanje po arhitekturi simbol političnega protesta, manifestacija identitete. Ta praksa je v São Paulu dobila svoje značilnosti, ki se kažejo v obliki pisanja po visokih velemestnih stavbah s posebnim črkovanjem. Kot posledica napetega političnega položaja so se v Braziliji, zlasti v središču São Paula, v zadnjem letu znova razširili grafiti s političnimi sporočili. Podobno izražanje zasledimo tudi v Ljubljani, le da so med mestoma opazne razlike. Potem ko je središče naše prestolnice v zadnjih letih doživelo prenovo, grafitov v njej ne najdemo prav zlahka. Tovrstna sporočila je mogoče videti v okoliških četrtih, na pročeljih poslopij, ki še niso bila »polepšana«, in na raznovrstnih ograjah. Mnoga se nanašajo na protifašistični boj in konsolidacijo slovenske identitete v državi, ki je postala neodvisna šele leta 1991.

Tozadevno lahko obnovo središča Ljubljane razumemo kot del globalnega investicijskega scenarija oblasti, ki si prizadeva, da bi bila mesta bolj ekološka, kulturna in »lepa«, s čimer postanejo privlačna za raznovrstne zasebne naložbe in del turistične industrije. Če ima tovrstna dinamika na eni strani hipne pozitivne učinke na ekonomijo in na fizično podobo stavb, pa utegne na drugi voditi v izključenost tradicionalnih prebivalcev središča mesta in povzročiti, da ga ne prepoznavajo več kot svojega zgodovinskega in prvotnega prostora.

Zaradi omenjenega projekta je v izhodišču raziskave vprašljiva vrednost tega procesa, pri čemer si pomaga z uporabo pročelja Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Gre za zgodovinsko poslopje iz 18. stoletja, ki ga – podobno kot številne stavbe tega tipa – zaznamuje spreminjanje namembnosti, saj je bilo prebivališče plemstva, cerkvena lastnina, namenjeno je bilo za državne dogodke, zdaj pa ga naseljuje muzej. Umeščeno je tako, da je od daleč videti kot središče zelenja parka Tivoli. Prav zaradi konfiguracije bo pročelje uporabljeno kot zaslon, ki bo prikazoval misli, zbrane med prebivalci Ljubljane. Ta zbirka misli bo pridobljena kar se da anonimno, prek posebnega e-sporočila. Ideja je v tem, da pročelje zgodovinskega poslopja postane sredstvo za izražanje razmišljanja prebivalcev o trenutni dinamiki mesta ter privilegirana pomoč pri vnovičnem prisvajanju in izražanju identitete.

V MGLC bo mogoče kupiti spominek, značilen za evropske muzeje (dekorativni krožnik), na katerem bo podoba poslopja z grafiti na pročelju.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

NATAŠA BERK: 1. NEOMEJENA IZDAJA

2. 4.–19. 5. 2019

odprtje:
torek, 2. april, ob 19. uri
Švicarija

Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Sodelujoči avtorji preizprašujejo kredibilnost podob in njihovih pomenov v času prenasičenosti z vizualnimi impulzi in analizirajo dvoumnost medijskih sporočil na svetovnem spletu.

Prostorska intervencija Nataše Berk in skupine umetnikov v Švicariji prikazuje njihovo raznovrstno vizualno produkcijo, ki se običajno pojavlja v virtualnem prostoru svetovnega spleta in na družbenih omrežjih. Tokrat pa se seli v fizični prostor. Skupaj raziskujejo fenomenologijo podobe v javnosti in njen vpliv na dojemanje stvarnosti ter na ironičen način naslavljajo normative reklamne industrije, tendencioznost množičnih medijev, voajerizem in družbene konvencije posameznikove pojavnosti. V sklopu razstave so tako predstavljena dela, ki se posvečajo razmisleku o naravi podobe v vsakdanjem življenju. Fotografije, videi, objekti in kolaži odpirajo vprašanja razumevanja vizualne kulture v obdobju, ko je javni prostor nasičen z vsebinami in podobami, ter vprašanja o manipulativnosti podobe in ambivalentnosti njenih pomenov.

Kustos: Miha Colner


Foto: Nataša Berk.

Javni razpis za oddajo bivalne rezidence v ŠvicarijI

Rezidenca za mlade je namenjena ustvarjalcem do 35. leta starosti, ki aktivno delujejo na področju likovnih umetnosti. Starost prijavitelja na javni razpis se upošteva na dan roka za oddajo vloge na javni razpis. Namen javnega razpisa je mlademu ustvarjalcu oddati v najem atelje za obdobje dveh let in mu s tem omogočiti optimalne pogoje za njegovo ustvarjanje. 

Celotno besedilo razpisa

Rok za oddajo vloge je 29. april 2019

Dodatne informacije:
e: miha.colner@mglc-lj.si
t: 01 24 13 817. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiva MGLC.

Projekcija filma: Genpin, Misterij ženska

torek, 23. april, ob 19. uri, atelje M2.1, Švicarijia, vstop prost

režija: Naomi Kawase
Dokumentarni film je nežen, pretanjen pogled v življenje v Hiši rojstva, kjer se dr. Yoshimura skupaj z babicami že štirideset let posveča naravnemu rojevanju. Več

Vabljeni!

 

Najavljamo 33. grafični bienale Ljubljana: Vice v lisice

7. 6.–29. 9. 2019

Kurator:
metniški kolektiv Slavs and Tatars
31 umetnikov na 9 lokacijah po Ljubljani
 

Razstava Vice v lisice bo z več vidikov obravnavala žanr satire v današnjem času. Ob zgodovinskem delu bo predstavila tudi dela sodobnih umetnikov in vključevala intervencije različnih aktivistov in novomedijskih polemikov ter predstave stand up komikov in drugih. Umetniški kolektiv Slavs and Tatars se v 33. izdaji bienala posveča premisleku o grafičnem ne zgolj v pomenu medija, temveč v pomenu njegove zmožnosti za delovanje, kot o agensu. Bienale bo tako poskušal osvetliti, kako grafični jezik z uporabo ironije in smešenja spodbuja vznik te izrazito trdožive in aktualne oblike kritike oziroma infrapolitike. Satira se je namreč s tem, ko z izrekanjem resnice nastavlja oblasti ogledalo, dokazala kot petrijevka v svetu postresničnostnih bakterij.

Klikni za več

PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG

Tudi letos bomo v času poletnih počitnic izvajali program PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG, ki ga organiziramo muzeji ob parku Tivoli.

Na voljo sta termina:
8.–12. julij in 26.–30. avgust,
od 8. do 16. ure. 

Podrobnosti sledijo kmalu!

Predprijave zbiramo na: petra.derganc@mglc-lj.si

PovezujeMo: Narodni muzej Slovenije, Moderna galerija, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodna galerija in MGLC.

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

22. 3.–19. 5. 2019

VODSTVO PO RAZSTAVI

torek, 23. april, ob 17 uri
v slovenskem jeziku in ob 17.30
v angleškem jeziku

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno
Vodi soavtor razstave, muzejski informator Gregor Dražil.

Prijazno vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

DRUŽINSKA MAP'CA

Zopet smo za vas pripravili Družinsko map'co, brezplačno jo prejmete ob nakupu družinske vstopnice za ogled razstave.
Tokrat vas v njej čakajo radovedne kartice, skupaj z otroci jim pomagajte najti svoja mesta v galeriji.

Srečno!

Simpozij ob razstavi
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

sreda, 15. maj, 14.30–19.00, Mednarodni grafični likovni center

Urnik simpozija
14:00 Gregor DražilOris sodelovanja med Japonsko in Slovenijo na področju grafike
*14:40 Bert Winther-Tamaki: Estetika lesa v ustvarjanju skupine Kreativna grafika (Sosaku Hanga), 1945. do 1965
15:20 Wiktor Komorowski: Od washija do politike: grafika in japonizem v času hladne vojne
16:00–16:20 Odmor
16:20 Marjeta Ciglenečki: Forma viva v Sloveniji in japonski umetniki
17:00 Noriaki Sangawa: Sodelovanje japonske umetniške skupine Ryu z Moderno galerijo in grafičnim bienalom

Gostujoče predavanje
*Bert Winther-Tamaki: Kaj se zgodi z japonsko sodobno umetnostjo, ko jo razstavimo izven Japonske?
*Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri na Filozofski fakulteti v predavalnici 343. Predavanje soorganizira Oddelek za umetnostno zgodovino.

Simpozij bo potekal v angleškem jeziku.

Več


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

odprtje
petek, 22. marec, ob 18. uri

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center.

Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Kustos razstave Kyoji Takizawa je izbral atraktivne avtorje, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.

Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana. Avtorja razstave sta Nevenka Šivavec in Gregor Dražil.

Razstavo v maju spremlja istoimenski mednarodni simpozij.

Oblikovanje razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.


Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (lesorez in sitotisk).