Pilar Quinteros: Katedrala svobode

Izhodiščna točka: Rampa za čolne na Ljubljanici ob Mrtvaškem mostu
Potek plutja: Mrtvaški most − Mesarski most – Mrtvaški most
Sobota, 25. julij, ob 10. uri

V sodelovanju z Društvom rečnih kapitanov Ljubljana.

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je leta 1947, v času Jugoslavije, ponudil zasnovo za nov Slovenski parlament v Ljubljani, poimenovan Plečnikov parlament ali Katedrala svobode, ki je tudi naslov projekta čilske umetnice Pillar Quinteros na 31. grafičnem bienalu. Toda njegov načrt so iz finančnih, logističnih in slogovnih razlogov zavrnili. Zato so objavili nov natečaj, tokrat z odprtim pozivom, da bi našli končno obliko in zmagovalni projekt je postal današnje poslopje Slovenskega parlamenta. Kljub temu je Plečnikova zasnova ostala zapisana v kolektivnem spominu in jo dandanes lahko vidimo na slovenskem kovancu za 10 centov, čeprav projekta niso nikoli razvili.

Projekt Pillar Quinteros skuša rekonstruirati model Plečnikove zasnove z uporabo lahkih materialov (kot je lepenka), pokrit pa bo z vodoodpornimi materiali. Katedrala svobode bo nameščena na splav, ki ga je umetnica izdelala lastnoročno in ga bo sama spustila po Ljubljanici. Tako ta zgradba ne bo le prvič volumetrično navzoča v mestu, temveč bo tudi »obiskala« različne kraje, ne da bi se lahko kjer koli zadržala dlje časa, kajti zanjo ni prostora v urbanem načrtu mesta. Splav, ki ga je v celoti pripravila v Ljubljani, je izdelan iz lesa in recikliranih plastenk.

Kot pravi umetnica: »Moj projekt je projekt o zgradbi, ki nima prostora zase in se zato brezciljno premika po vodah Ljubljane.«

-          Pilar Quinteros

 

Pilar Quinteros, biografija

Rojena leta 1988 (Santiago, Čile). Diplomirala (2011) je iz umetnosti na Škofovski katoliški univerzi v Čilu (Pontificia Universidad Católica de Chile), kjer zadnjih nekaj let dela kot asistentka pri številnih predmetih. Je soustanoviteljica in dejavna članica umetniškega kolektiva MICH (Mednarodni muzej v Čilu), večdisciplinarnega kolektiva, ki se posveča ustvarjanju refleksivnih projektov, umetnostnih prostorov in umetniških del. Prejemnica štipendije Jeana-Clauda Reynala (2012) za umetnike, ki uporabljajo papir, ki jo podeljujeta Francoski sklad (Fondation de France) in Muzej likovne umetnosti v Bordeauxu. Tretjeuvrščena prejemnica štipendije CCU Art (2013) in finalistka natečaja za nagrado Umetnost bodočih generacij (2014), ki jo podeljuje Umetnostni center Pinchuk v Kijevu.

Razstavljala je na mnogih prizoriščih, kot so Nacionalni muzej likovne umetnosti (Bienale medijskih umetnosti, Santiago, Čile, 2013), Muzej sodobne umetnosti (Santiago, Čile, 2010), ArteBA (Buenos Aires, Argentina, 2012), Casa de las Américas (Havana, Kuba, 2013), Umetnostni center Pinchuk (Kijev, Ukrajina, 2014) in Galerija Carlos/Ishikawa (London, Velika Britanija, 2015).

V svojem delu Pilar Quinteros uporablja gradbene materiale, kot so lepenka, les, steklena vlakna in plastika, od katerih so mnoge že opustili, da z rokami ustvarja različna telesa. Ročno delo je zanjo zelo pomemben, kajti ceni mišljenje in razumevanje, ki se razvijeta iz neposrednega odnosa do produkcijskih procesov. Z lastno – tako miselno kakor tudi telesno – vpletenostjo v proces ustvarjanja doseže, da je rezultat navsezadnje produkt njene vsakodnevne rutine in polnega življenjskega izkustva. Hkrati umetnica uporablja tudi video, da posname akcije in intervencije, ki se jih loteva v različnih kontekstih (v javnih prostorih, na nenaseljenih prizoriščih itd.).

Njeno delo je posvečeno razumevanju našega neposrednega sveta in transformacij, ki jih ta svet doživlja skozi čas. To jo je privedlo do razmisleka in analize dejstva, da se vse stvari, ki smo jih vajeni (mesta, predmeti, kulturni imaginariji vseh vrst), skozi leta spreminjajo. Njena estetska in vizualna analiza teh sprememb za izhodišče vzame idejo, da je kolektivni imaginarij konstrukt v najširšem pomenu besede, saj je sposoben ne le ustvariti fikcije, temveč le-tem tudi verjeti.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Poletna muzejska noč v MGLC

Vabljeni na Poletno muzejsko noč tudi k nam!

PROGRAM
 

18.00–21.00: Otroški atelje, delavnice za otroke, Švicarija

21.00–22.00: Vodeni ogled 33. grafičnega bienala Ljubljana, začetek vodstva v MGLC; vodi Nevenka Šivavec, direktorica MGLC

22.00–22.30: Standup predstava, nastopa Jan Kreuzer, Švicarija

Ilustracija: Janja Kosi.

Povabilo k oddaji ponudb za najem poslovnih prostorov v gostinske in reprezentativne namene MGLC 2019

Povabilo k oddaji ponudb za najem poslovnih prostorov v gostinske in reprezentativne namene MGLC 2019

Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja prostorov v najem za opravljanje gostinskih in prireditvenih storitev v poslovnem prostoru Švicarija, na naslovu Pod Turnom 4, 1000 Ljubljana. Razpisani prostori se oddajajo za osnovni namen opravljanja gostinske dejavnosti in dejavnosti organiziranja prireditev, cilj pa je zagotovitev kakovostne in raznovrstne gostinske in prireditvene ponudbe v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Čas trajanja razpisa: 04. 06. 2019 do 24. 06. 2019.

Več informacij, razpisni obrazci ter pogodba: Razpisna dokumentacija 

Dodatne informacije oz. vprašanja lahko zastavite po elektronski pošti: info@mglc-lj.si

Otvoritev 33. grafičnega bienala Ljubljana

Satira je rdeča nit letošnjega 33. grafičnega bienala Ljubljana v organizaciji Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Otvoritev bo potekala v petek, 7. junija 2019, v Švicariji (Park Tivoli). Umetniški kolektiv Slavs and Tatars podpisuje izbor sodelujočih umetnikov, bienale z naslovom Vice v lisice pa bo na ogled na devetih prizoriščih v Ljubljani in bo trajal do konca septembra. Osrednja razstava bo v prostorih MGLC in v bližnji Švicariji, dela posameznih umetnikov pa bodo na ogled še v Narodni galeriji, Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), Galeriji Equrna, Galeriji ZVKDS, Galeriji ISIS, Projektnem prostoru DUM ter razstavišču DobraVaga. Razstava nagrajenca 32. grafičnega bienala bo na ogled v Plečnikovi hiši, kjer bo predstavil svojo arhitekturno intervencijo Epikurjev vrt.

Na bienalu bodo sodelovali umetniki iz Slovenije, Poljske, Ukrajine, Gruzije, Bolgarije, Kitajske, Irana, Velike Britanije in ZDA, ki v sklopu svojih raznoterih praks uporabljajo samosvoje grafične jezike. Z uporabo ironije in smešenja želijo spodbuditi vznik izrazito trdožive in aktualne oblike kritike oziroma infrapolitike. Ob zgodovinskem delu bodo na razstavi na ogled tudi dela sodobnih umetnikov, vključene bodo intervencije različnih aktivistov in novomedijskih polemikov ter predstave stand up komikov in drugih.

Razstavo bo bogatila vrsta spremnih prireditev in zbornik Crack Up – Crack Down, ki bo poleg predstavitve satiričnih in grafičnih praks vključevala prispevke uveljavljenih strokovnjakov ter akademikov in bo bralca vpeljala v obravnavano tematiko ter ga po njej vodila.