Pilar Quinteros: Katedrala svobode

Izhodiščna točka: Rampa za čolne na Ljubljanici ob Mrtvaškem mostu
Potek plutja: Mrtvaški most − Mesarski most – Mrtvaški most
Sobota, 25. julij, ob 10. uri

V sodelovanju z Društvom rečnih kapitanov Ljubljana.

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je leta 1947, v času Jugoslavije, ponudil zasnovo za nov Slovenski parlament v Ljubljani, poimenovan Plečnikov parlament ali Katedrala svobode, ki je tudi naslov projekta čilske umetnice Pillar Quinteros na 31. grafičnem bienalu. Toda njegov načrt so iz finančnih, logističnih in slogovnih razlogov zavrnili. Zato so objavili nov natečaj, tokrat z odprtim pozivom, da bi našli končno obliko in zmagovalni projekt je postal današnje poslopje Slovenskega parlamenta. Kljub temu je Plečnikova zasnova ostala zapisana v kolektivnem spominu in jo dandanes lahko vidimo na slovenskem kovancu za 10 centov, čeprav projekta niso nikoli razvili.

Projekt Pillar Quinteros skuša rekonstruirati model Plečnikove zasnove z uporabo lahkih materialov (kot je lepenka), pokrit pa bo z vodoodpornimi materiali. Katedrala svobode bo nameščena na splav, ki ga je umetnica izdelala lastnoročno in ga bo sama spustila po Ljubljanici. Tako ta zgradba ne bo le prvič volumetrično navzoča v mestu, temveč bo tudi »obiskala« različne kraje, ne da bi se lahko kjer koli zadržala dlje časa, kajti zanjo ni prostora v urbanem načrtu mesta. Splav, ki ga je v celoti pripravila v Ljubljani, je izdelan iz lesa in recikliranih plastenk.

Kot pravi umetnica: »Moj projekt je projekt o zgradbi, ki nima prostora zase in se zato brezciljno premika po vodah Ljubljane.«

-          Pilar Quinteros

 

Pilar Quinteros, biografija

Rojena leta 1988 (Santiago, Čile). Diplomirala (2011) je iz umetnosti na Škofovski katoliški univerzi v Čilu (Pontificia Universidad Católica de Chile), kjer zadnjih nekaj let dela kot asistentka pri številnih predmetih. Je soustanoviteljica in dejavna članica umetniškega kolektiva MICH (Mednarodni muzej v Čilu), večdisciplinarnega kolektiva, ki se posveča ustvarjanju refleksivnih projektov, umetnostnih prostorov in umetniških del. Prejemnica štipendije Jeana-Clauda Reynala (2012) za umetnike, ki uporabljajo papir, ki jo podeljujeta Francoski sklad (Fondation de France) in Muzej likovne umetnosti v Bordeauxu. Tretjeuvrščena prejemnica štipendije CCU Art (2013) in finalistka natečaja za nagrado Umetnost bodočih generacij (2014), ki jo podeljuje Umetnostni center Pinchuk v Kijevu.

Razstavljala je na mnogih prizoriščih, kot so Nacionalni muzej likovne umetnosti (Bienale medijskih umetnosti, Santiago, Čile, 2013), Muzej sodobne umetnosti (Santiago, Čile, 2010), ArteBA (Buenos Aires, Argentina, 2012), Casa de las Américas (Havana, Kuba, 2013), Umetnostni center Pinchuk (Kijev, Ukrajina, 2014) in Galerija Carlos/Ishikawa (London, Velika Britanija, 2015).

V svojem delu Pilar Quinteros uporablja gradbene materiale, kot so lepenka, les, steklena vlakna in plastika, od katerih so mnoge že opustili, da z rokami ustvarja različna telesa. Ročno delo je zanjo zelo pomemben, kajti ceni mišljenje in razumevanje, ki se razvijeta iz neposrednega odnosa do produkcijskih procesov. Z lastno – tako miselno kakor tudi telesno – vpletenostjo v proces ustvarjanja doseže, da je rezultat navsezadnje produkt njene vsakodnevne rutine in polnega življenjskega izkustva. Hkrati umetnica uporablja tudi video, da posname akcije in intervencije, ki se jih loteva v različnih kontekstih (v javnih prostorih, na nenaseljenih prizoriščih itd.).

Njeno delo je posvečeno razumevanju našega neposrednega sveta in transformacij, ki jih ta svet doživlja skozi čas. To jo je privedlo do razmisleka in analize dejstva, da se vse stvari, ki smo jih vajeni (mesta, predmeti, kulturni imaginariji vseh vrst), skozi leta spreminjajo. Njena estetska in vizualna analiza teh sprememb za izhodišče vzame idejo, da je kolektivni imaginarij konstrukt v najširšem pomenu besede, saj je sposoben ne le ustvariti fikcije, temveč le-tem tudi verjeti.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Plateauresidue: Sub Persona

25. 10.–29. 12. 2019

MGLC – Švicarija

Vabljeni 25. oktobra 2019 ob 19. uri na odprtje razstave umetniškega tandema PLATEAURESIDUE (Aljaž Celarc & Eva Pavlič Seifert), ki predstavlja nov raziskovalni in razstavni projekt Sub Persona. Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se leta 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Avtorja, ki v praksi običajno prepletata ekologijo in umetnost, se tokrat osredotočata na stanje gozdnih ekosistemov in na človekov vpliv nanje zaradi preteklega in sedanjega upravljanja gozdov. Premierno bosta predstavila multimedijsko instalacijo, ki spodbuja razvoj senzoričnega mišljenja ter izprašuje sodobno razumevanje okolja in človekov odnos do njega.

Avtorja sta se med pripravo projekta pogovarjala z ljudmi, ki se neposredno ukvarjajo z vzdrževanjem gozdov in imajo različna mnenja o načinu njihovega upravljanja in dojemanja. Gozdovi namreč opravljajo številne funkcije, od ekoloških, ekonomskih do kulturnih, vsem nam pa na več ravneh omogočajo kakovostno bivanje. Sodobna urbana populacija pogosto dojema gozdove kot prostore neokrnjene narave, čeprav so jih stoletja človekovega upravljanja povsem spremenila. Prav tradicija poseganja v gozdove in njihovega izkoriščanja človeštvu narekuje odgovornost, da jih sonaravno upravlja, poskrbi za posledice slabih praks in odpravlja posledice podnebnih sprememb. Umetnika raziskujeta, kako se sodobno upravljanje gozdov in gozdarjenje približata ciljem, ki jih narekuje vseevropski model sonaravnega upravljanja Pro Silva, ki je bil razvit leta 1989 na podlagi slovenske tradicije prebiralne sečnje. Cilj modela Pro Silva je, da bi se za prihodnje generacije ohranile vse ključne funkcije gozdov: ohranjanje ekosistemov, varstvo prsti in podnebja, produkcija lesa in lesnih izdelkov, rekreacija in ohranjanje kulturne dediščine.

PLATEAURESIDUE je namišljena identiteta geografa in umetnika Aljaža Celarca in umetnostne zgodovinarke Eve Pavlič Seifert. V delih se ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in novimi mediji ter iščeta nove načine ozaveščanja javnosti. Zatorej vselej dajeta glas udeležencem projektov, naravnim oblikam, kot so skale, zrak, organizmi in drugi skupki snovi, ki jih reorganizirata v nove nenavadne oblike in novomedijske sisteme. Umetniški tandem živi in deluje v Novem Kotu, v zaledju gozdov Goteniške gore in Snežnika.

Plateauresidue: Sub Persona, 2019 (izsek iz videa)

RogLab Open: Aktivno staranje, razstava prototipov

Otvoritev: 10. oktobra 2019 ob 19.00

MGLC – Švicarija, Ljubljana

Na razstavi ob koncu mednarodnega projekta RogLab Open: Aktivno staranje bodo predstavljeni štirje nagrajeni prototipi, ki so med natečajnimi predlogi najbolje zajeli težave starostnikov. Najstniki, ki so sprožili beatlomanijo, in hipiji iz časa Woodstocka so zdaj stari že okoli sedemdeset let. Prav na njihove potrebe opozarja RogLab in predstavlja rešitve, ki jim omogočajo aktivno in samostojno življenje: medgeneracijsko igralo Andréja Vanzolina (Brazilija), hidroponični vrt za gibalno ovirane osebe Eamona Dureyja (Severna Irska), dodatki za stopnice Dušana Uršiča (Slovenija) ter klasično krojena oblačila za modno ozaveščene starejše, ki so jih razvile Ina Nathalie Bölsing, Kaja Čufer, Tajda Dražić in Katarina Ekart z naravoslovnotehniške fakultete pod mentorstvom Alenke More (Slovenija). Vsi prototipi bodo na ogled na razstavi v Švicariji do 20. oktobra 2019.  

Razstava je nastala v sodelovanju med RogLabom (MGML) in MGLC.

Projekt podpira Mestna občina Ljubljana.

Projekt je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Platformo Center za kreativnost sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

 

Dušan Uršič: dodatki za stopnice, prototip

ZADNJI DAN BIENALA

Nedelja, 29. 9. 10.00 do 18.00

Zadnji dan bienala bo potekal pod naslovom Umetnost in razvedrilo v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2019. Z vami bodo med 11. in 14. uro vodiči in mediatorji bienala.

Brezplačno.

 

Flaka Haliti, Si to ti, Joe? (Alkoholni maček), 2017.
Foto: Arhiv MGLC.