Pilar Quinteros: Katedrala svobode

Izhodiščna točka: Rampa za čolne na Ljubljanici ob Mrtvaškem mostu
Potek plutja: Mrtvaški most − Mesarski most – Mrtvaški most
Sobota, 25. julij, ob 10. uri

V sodelovanju z Društvom rečnih kapitanov Ljubljana.

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je leta 1947, v času Jugoslavije, ponudil zasnovo za nov Slovenski parlament v Ljubljani, poimenovan Plečnikov parlament ali Katedrala svobode, ki je tudi naslov projekta čilske umetnice Pillar Quinteros na 31. grafičnem bienalu. Toda njegov načrt so iz finančnih, logističnih in slogovnih razlogov zavrnili. Zato so objavili nov natečaj, tokrat z odprtim pozivom, da bi našli končno obliko in zmagovalni projekt je postal današnje poslopje Slovenskega parlamenta. Kljub temu je Plečnikova zasnova ostala zapisana v kolektivnem spominu in jo dandanes lahko vidimo na slovenskem kovancu za 10 centov, čeprav projekta niso nikoli razvili.

Projekt Pillar Quinteros skuša rekonstruirati model Plečnikove zasnove z uporabo lahkih materialov (kot je lepenka), pokrit pa bo z vodoodpornimi materiali. Katedrala svobode bo nameščena na splav, ki ga je umetnica izdelala lastnoročno in ga bo sama spustila po Ljubljanici. Tako ta zgradba ne bo le prvič volumetrično navzoča v mestu, temveč bo tudi »obiskala« različne kraje, ne da bi se lahko kjer koli zadržala dlje časa, kajti zanjo ni prostora v urbanem načrtu mesta. Splav, ki ga je v celoti pripravila v Ljubljani, je izdelan iz lesa in recikliranih plastenk.

Kot pravi umetnica: »Moj projekt je projekt o zgradbi, ki nima prostora zase in se zato brezciljno premika po vodah Ljubljane.«

-          Pilar Quinteros

 

Pilar Quinteros, biografija

Rojena leta 1988 (Santiago, Čile). Diplomirala (2011) je iz umetnosti na Škofovski katoliški univerzi v Čilu (Pontificia Universidad Católica de Chile), kjer zadnjih nekaj let dela kot asistentka pri številnih predmetih. Je soustanoviteljica in dejavna članica umetniškega kolektiva MICH (Mednarodni muzej v Čilu), večdisciplinarnega kolektiva, ki se posveča ustvarjanju refleksivnih projektov, umetnostnih prostorov in umetniških del. Prejemnica štipendije Jeana-Clauda Reynala (2012) za umetnike, ki uporabljajo papir, ki jo podeljujeta Francoski sklad (Fondation de France) in Muzej likovne umetnosti v Bordeauxu. Tretjeuvrščena prejemnica štipendije CCU Art (2013) in finalistka natečaja za nagrado Umetnost bodočih generacij (2014), ki jo podeljuje Umetnostni center Pinchuk v Kijevu.

Razstavljala je na mnogih prizoriščih, kot so Nacionalni muzej likovne umetnosti (Bienale medijskih umetnosti, Santiago, Čile, 2013), Muzej sodobne umetnosti (Santiago, Čile, 2010), ArteBA (Buenos Aires, Argentina, 2012), Casa de las Américas (Havana, Kuba, 2013), Umetnostni center Pinchuk (Kijev, Ukrajina, 2014) in Galerija Carlos/Ishikawa (London, Velika Britanija, 2015).

V svojem delu Pilar Quinteros uporablja gradbene materiale, kot so lepenka, les, steklena vlakna in plastika, od katerih so mnoge že opustili, da z rokami ustvarja različna telesa. Ročno delo je zanjo zelo pomemben, kajti ceni mišljenje in razumevanje, ki se razvijeta iz neposrednega odnosa do produkcijskih procesov. Z lastno – tako miselno kakor tudi telesno – vpletenostjo v proces ustvarjanja doseže, da je rezultat navsezadnje produkt njene vsakodnevne rutine in polnega življenjskega izkustva. Hkrati umetnica uporablja tudi video, da posname akcije in intervencije, ki se jih loteva v različnih kontekstih (v javnih prostorih, na nenaseljenih prizoriščih itd.).

Njeno delo je posvečeno razumevanju našega neposrednega sveta in transformacij, ki jih ta svet doživlja skozi čas. To jo je privedlo do razmisleka in analize dejstva, da se vse stvari, ki smo jih vajeni (mesta, predmeti, kulturni imaginariji vseh vrst), skozi leta spreminjajo. Njena estetska in vizualna analiza teh sprememb za izhodišče vzame idejo, da je kolektivni imaginarij konstrukt v najširšem pomenu besede, saj je sposoben ne le ustvariti fikcije, temveč le-tem tudi verjeti.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Alejandra Pizarnik, Nočna pevka

Izšla je knjiga Cantora nocturna/Nočna pevka, ki v dvojezični špansko-slovenski izdaji predstavlja delo kultne argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972), Knjiga je izšla kot eden od projektov 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva. 

Knjiga prinaša reprezentativen izbor pesničine poezije iz vseh njenih pesniških zbirk in iz pesmi, ki niso bile zbrane v knjige, njeno ključno prozo Krvava grofica in zapise, v katerih je spregovorila o svojem delu.

Urednik knjige je Miklavž Komelj; prevajalca sta Nada Kavčič in Miklavž Komelj. Eseje o pesnici in njenem ustvarjanju so prispevali Nada Kavčič, Miklavž Komelj in Yucef Merhi. Knjigo je oblikoval Ivian Kan Mujezinović.

Iz ateljev Švicarije

Marija Mojca Pungerčar: TRI BOTANIČNE ZGODBE
20. 12. 2018–18. 4. 2019

odprtje razstave:
četrtek, 20. december, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija,
1. nadstropje, atelje št. N 1

Razstava Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar združuje tri sveže cikluse del, ki se posvečajo majhnim in intimnim pojavom njenega vsakdanjika. Z uporabo fotografije in s pomočjo obdelave tekstila ustvarja drobne kombinirane instalacije, ki namigujejo na nekatera temeljna eksistenčna vprašanja, kot so razmerje med kulturo in naravo ter odnos posameznika do neposredne okolice, empatije, minevanja in lastnega telesa.

Kustos: Miha Colner
Svetovanje in tehnična podpora: Marjan Kokot
Producent: Kulturno umetniško društvo Trivia
Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana

Odpiralni čas
21. 12. 2018–20. 1. 2019, torek in sreda, 15.00–17.00
ob drugih delovnih dneh je ogled možen po dogovoru.
21. 1.–18. 4. 2019, ogled po dogovoru
Zaprto ob vikendih in praznikih, razen v petek, 8. 2 2019.

Za ogled pišite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si ali pokličite po telefonu: 041 882 593.

Vodstva po razstavi
torek, 8. 1. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica
petek, 8. 2. 2019, 14.00–20.00: celodneven ogled razstave z avtorico
sreda, 6. 3. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica

Klikni za več


Marija Mojca Pungerčar: Preraščanje, 2018 (detajl inštalacije, digitalni tisk, ročna pletenina). Foto: Nada Žgank.

VEČER Z MANCO KOŠIR: ZGODBE O KNJIGAH IN LJUDEH

torek, 11. december, ob 18. uri
brezplačno

Decembrski večer z Manco bo zadišal po praznikih, ki jih slavimo z umetnostjo, znanostjo in premišljevanjem o prihodnosti ljudi in sveta, kamor nas bo vodila knjižica Michela Serresa Palčica. O svojem delu in ljubih knjigah bodo govorili umetnica Eva Petrič, znanstvenik dr. Miha Kos in prevajalec Luka Krek. Večer bo glasbeno obogatil duo Čemomka.

Eva Petrič je multimedijska vizualna umetnica in pisateljica, živeča med New Yorkom, Dunajem in Ljubljano, ki k nam prihaja s svojima novima, še po tisku dišečima knjigama.

Dr. Miha Kos, fizik, promotor znanosti in vseživljenjskega učenja, ustanovitelj in vodja Hiše eksperimentov, s katero zaliva radovednost, ustvarjalnost in razmišljanje z lastno glavo.

Luka Krek je študent magistrskega študija prevajalstva, tako in drugače angažirani državljan ter član ekipe, ki je prevedla Palčico.

Čemomka je duo, ki ga sestavljata štipendista MOL, nagrajevana violončelist Gal Golob in harmonikar Nejc Poljanec; kot pravita, »igrata svašta«, od moderne do ljudske glasbe.

MILTON GLASER, PLAKATI

23. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 23. november, ob 13. uri

Avtorja in njegove plakate bo predstavila poznavalka vizualnih komunikacij dr. Petra Černe Oven.

Milton Glaser (1929, New York) je eden najpomembnejših grafičnih oblikovalcev na svetu. V petdesetletni karieri je oblikoval na stotine celostnih grafičnih podob, revije, časopise, knjige, ovitke LP-plošč, ter ustvaril na tisoče plakatov. V zgodovino oblikovanja se je zapisal z ikoničnim logotipom »I love NY«. Milton Glaser se je odločil, da mestu Ljubljana donira petintrideset avtorskih plakatov (nastalih med letoma 1966 in 2016), ki bodo po razstavi obogatili zbirko Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Posebna zahvala za razstavo gre Mirku Iliću, ki se mu je ideja za donacijo porodila leta 2017, ko je kot predavatelj in avtor razstave TOLERANCE gostoval na Festivalu strpnosti. Tega s podporo MOL vsako leto organizirata Mini teater in Judovski kulturni center.


Milton Glaser, Plakati, 2018.

Vodstvo po razstavi Nathalie Du Pasquier, Fair Game

torek, 18. december, ob 17. uri
vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno

Vodstvo poteka v slovenskem (začetek ob 17.00) in angleškem jeziku (začetek ob 17.30), vodi muzejski informator
Gregor Dražil.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Nathalie Du Pasquier, Fair Game

30. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 30. november, ob 13. uri

Odprtje razstave bo spremljalo vodstvo umetnice Nathalie Du Pasquier in kustosinje razstave Kate Sutton.

Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.

Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnej formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku, ki jih umetnica imenuje »navidezno pohištvo«).

Kustosinja razstave je Kate Sutton.


Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.