Pilar Quinteros: Katedrala svobode

Izhodiščna točka: Rampa za čolne na Ljubljanici ob Mrtvaškem mostu
Potek plutja: Mrtvaški most − Mesarski most – Mrtvaški most
Sobota, 25. julij, ob 10. uri

V sodelovanju z Društvom rečnih kapitanov Ljubljana.

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je leta 1947, v času Jugoslavije, ponudil zasnovo za nov Slovenski parlament v Ljubljani, poimenovan Plečnikov parlament ali Katedrala svobode, ki je tudi naslov projekta čilske umetnice Pillar Quinteros na 31. grafičnem bienalu. Toda njegov načrt so iz finančnih, logističnih in slogovnih razlogov zavrnili. Zato so objavili nov natečaj, tokrat z odprtim pozivom, da bi našli končno obliko in zmagovalni projekt je postal današnje poslopje Slovenskega parlamenta. Kljub temu je Plečnikova zasnova ostala zapisana v kolektivnem spominu in jo dandanes lahko vidimo na slovenskem kovancu za 10 centov, čeprav projekta niso nikoli razvili.

Projekt Pillar Quinteros skuša rekonstruirati model Plečnikove zasnove z uporabo lahkih materialov (kot je lepenka), pokrit pa bo z vodoodpornimi materiali. Katedrala svobode bo nameščena na splav, ki ga je umetnica izdelala lastnoročno in ga bo sama spustila po Ljubljanici. Tako ta zgradba ne bo le prvič volumetrično navzoča v mestu, temveč bo tudi »obiskala« različne kraje, ne da bi se lahko kjer koli zadržala dlje časa, kajti zanjo ni prostora v urbanem načrtu mesta. Splav, ki ga je v celoti pripravila v Ljubljani, je izdelan iz lesa in recikliranih plastenk.

Kot pravi umetnica: »Moj projekt je projekt o zgradbi, ki nima prostora zase in se zato brezciljno premika po vodah Ljubljane.«

-          Pilar Quinteros

 

Pilar Quinteros, biografija

Rojena leta 1988 (Santiago, Čile). Diplomirala (2011) je iz umetnosti na Škofovski katoliški univerzi v Čilu (Pontificia Universidad Católica de Chile), kjer zadnjih nekaj let dela kot asistentka pri številnih predmetih. Je soustanoviteljica in dejavna članica umetniškega kolektiva MICH (Mednarodni muzej v Čilu), večdisciplinarnega kolektiva, ki se posveča ustvarjanju refleksivnih projektov, umetnostnih prostorov in umetniških del. Prejemnica štipendije Jeana-Clauda Reynala (2012) za umetnike, ki uporabljajo papir, ki jo podeljujeta Francoski sklad (Fondation de France) in Muzej likovne umetnosti v Bordeauxu. Tretjeuvrščena prejemnica štipendije CCU Art (2013) in finalistka natečaja za nagrado Umetnost bodočih generacij (2014), ki jo podeljuje Umetnostni center Pinchuk v Kijevu.

Razstavljala je na mnogih prizoriščih, kot so Nacionalni muzej likovne umetnosti (Bienale medijskih umetnosti, Santiago, Čile, 2013), Muzej sodobne umetnosti (Santiago, Čile, 2010), ArteBA (Buenos Aires, Argentina, 2012), Casa de las Américas (Havana, Kuba, 2013), Umetnostni center Pinchuk (Kijev, Ukrajina, 2014) in Galerija Carlos/Ishikawa (London, Velika Britanija, 2015).

V svojem delu Pilar Quinteros uporablja gradbene materiale, kot so lepenka, les, steklena vlakna in plastika, od katerih so mnoge že opustili, da z rokami ustvarja različna telesa. Ročno delo je zanjo zelo pomemben, kajti ceni mišljenje in razumevanje, ki se razvijeta iz neposrednega odnosa do produkcijskih procesov. Z lastno – tako miselno kakor tudi telesno – vpletenostjo v proces ustvarjanja doseže, da je rezultat navsezadnje produkt njene vsakodnevne rutine in polnega življenjskega izkustva. Hkrati umetnica uporablja tudi video, da posname akcije in intervencije, ki se jih loteva v različnih kontekstih (v javnih prostorih, na nenaseljenih prizoriščih itd.).

Njeno delo je posvečeno razumevanju našega neposrednega sveta in transformacij, ki jih ta svet doživlja skozi čas. To jo je privedlo do razmisleka in analize dejstva, da se vse stvari, ki smo jih vajeni (mesta, predmeti, kulturni imaginariji vseh vrst), skozi leta spreminjajo. Njena estetska in vizualna analiza teh sprememb za izhodišče vzame idejo, da je kolektivni imaginarij konstrukt v najširšem pomenu besede, saj je sposoben ne le ustvariti fikcije, temveč le-tem tudi verjeti.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018

MGLC/Ustvarjalni center Švicarija, Ljubljana, in NKD/Nordic Artists' Centre, Dale, objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018.
Na podlagi medinstitucionalne izmenjave med Ustvarjalnim centrom Švicarija (MGLC) in rezidenčnim centrom NKD Dale (Dale, Norveška) vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, k prijavi na umetniško rezidenco na Norveškem.

Izbrani umetnik se bo udeležil dvomesečne umetniške rezidence v rezidenčnem centru NKD, Dale.
Kandidati se prijavljajo za termin
1. junij–31. julij 2018. 

Rok za prijave je 5. marec 2018! 

Podrobno besedilo razpisa

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Tečaj kiparstva
Miti in fantastika ujeti v kip

marec–maj, enkrat na teden ob ponedeljkih, 17.00–20.00
(začetek 19. marec)

Fantastična bitja Damijana Kracine plujejo med umetnostjo, znanostjo in domišljijo. Pojem fantastičnega pa je tudi vsebinsko izhodišče tečaja. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti oblikovanja v glini in izdelajo vsak svojo izvirno skulpturo, navdihnjeno z mitologijo in fantastiko. Tečaj začnemo z javnim predavanjem.

30-urni tečaj vodi akademski kipar Damijan Kracina, uporabnik ateljeja v Ustvarjalnem centru Švicarija.

Sprejmemo največ 8 udeležencev.
Kotizacija: 180 eur.
Prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Uvod v tečaj, predavanje: O fantaziji in fantastičnem
predava dr. Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec.
torek, 13. marec, 18.00, brezplačno


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica za otroke
Bela krizantema ali umetnik v gibanju

● delavnica za otroke od 8. leta naprej, brezplačno
● začnemo v soboto, 10. marca
● prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Bela krizantema je delo, ki ga je Ivan Cankar napisal med svojim bivanjem v Švicariji. Polemični spis je še vedno presenetljivo aktualen. In kaj torej umetnik danes sporoča mladim? 

Projekt Bela krizantema ali umetnik v gibanju obsega večmesečne delavnice izdelovanja gibljivih kipov (mobilov), dve vodstvi udeležencev delavnic po Ustvarjalnem centru Švicarija in zaključno novoletno predstavo. Delavnice povezujejo več področij umetnosti, zasnovane so na raznolikih dimenzijah ustvarjanja.

Koncept in izvedba: Barbara Bulatović, režiserka in lutkarica

spomladanski del: Od podobe do lika
● Ob sobotah: 10. in 24. marec,
7. in 21. april, 5. maj, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, sobota, 12. maj.

Otroci v ustvarjalnem procesu zasnujejo poljuben lik iz odlomkov Bele krizanteme, in sicer na različne ustvarjalne načine (likovne, tehnološke, dramaturške in rokodelske), ter izdelajo gibljive figure, ki so podobne lutkam, pa vendar drugačne. 

jesenski del: Scenosled v prostoru
● Ob sobotah: 29. september,
13. in 27. oktober,
10. in 24. november, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, nedelja,
2. december.

Na začetku drugega sklopa otroci skupaj pripravijo scenosled za novoletno predstavo Bela krizantema. V procesu dela za interpretacijo lika, postavljenega v prostor, uporabimo manipulacijski, animacijski, dramaturški in scenografski pristop, določen v scenosledu. 
Zaključna predstava Bela krizantema, ki bo sinteza celoletnih delavnic, bo izvedena v prazničnem času,
v petek, 28. decembra.

Delavnice so del programa Sobotnice, ki ga izvajajo RogLab, revija Stripburger, Zavod Trajekt, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 25. februar, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.


Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.