Pilar Quinteros: Katedrala svobode

Izhodiščna točka: Rampa za čolne na Ljubljanici ob Mrtvaškem mostu
Potek plutja: Mrtvaški most − Mesarski most – Mrtvaški most
Sobota, 25. julij, ob 10. uri

V sodelovanju z Društvom rečnih kapitanov Ljubljana.

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je leta 1947, v času Jugoslavije, ponudil zasnovo za nov Slovenski parlament v Ljubljani, poimenovan Plečnikov parlament ali Katedrala svobode, ki je tudi naslov projekta čilske umetnice Pillar Quinteros na 31. grafičnem bienalu. Toda njegov načrt so iz finančnih, logističnih in slogovnih razlogov zavrnili. Zato so objavili nov natečaj, tokrat z odprtim pozivom, da bi našli končno obliko in zmagovalni projekt je postal današnje poslopje Slovenskega parlamenta. Kljub temu je Plečnikova zasnova ostala zapisana v kolektivnem spominu in jo dandanes lahko vidimo na slovenskem kovancu za 10 centov, čeprav projekta niso nikoli razvili.

Projekt Pillar Quinteros skuša rekonstruirati model Plečnikove zasnove z uporabo lahkih materialov (kot je lepenka), pokrit pa bo z vodoodpornimi materiali. Katedrala svobode bo nameščena na splav, ki ga je umetnica izdelala lastnoročno in ga bo sama spustila po Ljubljanici. Tako ta zgradba ne bo le prvič volumetrično navzoča v mestu, temveč bo tudi »obiskala« različne kraje, ne da bi se lahko kjer koli zadržala dlje časa, kajti zanjo ni prostora v urbanem načrtu mesta. Splav, ki ga je v celoti pripravila v Ljubljani, je izdelan iz lesa in recikliranih plastenk.

Kot pravi umetnica: »Moj projekt je projekt o zgradbi, ki nima prostora zase in se zato brezciljno premika po vodah Ljubljane.«

-          Pilar Quinteros

 

Pilar Quinteros, biografija

Rojena leta 1988 (Santiago, Čile). Diplomirala (2011) je iz umetnosti na Škofovski katoliški univerzi v Čilu (Pontificia Universidad Católica de Chile), kjer zadnjih nekaj let dela kot asistentka pri številnih predmetih. Je soustanoviteljica in dejavna članica umetniškega kolektiva MICH (Mednarodni muzej v Čilu), večdisciplinarnega kolektiva, ki se posveča ustvarjanju refleksivnih projektov, umetnostnih prostorov in umetniških del. Prejemnica štipendije Jeana-Clauda Reynala (2012) za umetnike, ki uporabljajo papir, ki jo podeljujeta Francoski sklad (Fondation de France) in Muzej likovne umetnosti v Bordeauxu. Tretjeuvrščena prejemnica štipendije CCU Art (2013) in finalistka natečaja za nagrado Umetnost bodočih generacij (2014), ki jo podeljuje Umetnostni center Pinchuk v Kijevu.

Razstavljala je na mnogih prizoriščih, kot so Nacionalni muzej likovne umetnosti (Bienale medijskih umetnosti, Santiago, Čile, 2013), Muzej sodobne umetnosti (Santiago, Čile, 2010), ArteBA (Buenos Aires, Argentina, 2012), Casa de las Américas (Havana, Kuba, 2013), Umetnostni center Pinchuk (Kijev, Ukrajina, 2014) in Galerija Carlos/Ishikawa (London, Velika Britanija, 2015).

V svojem delu Pilar Quinteros uporablja gradbene materiale, kot so lepenka, les, steklena vlakna in plastika, od katerih so mnoge že opustili, da z rokami ustvarja različna telesa. Ročno delo je zanjo zelo pomemben, kajti ceni mišljenje in razumevanje, ki se razvijeta iz neposrednega odnosa do produkcijskih procesov. Z lastno – tako miselno kakor tudi telesno – vpletenostjo v proces ustvarjanja doseže, da je rezultat navsezadnje produkt njene vsakodnevne rutine in polnega življenjskega izkustva. Hkrati umetnica uporablja tudi video, da posname akcije in intervencije, ki se jih loteva v različnih kontekstih (v javnih prostorih, na nenaseljenih prizoriščih itd.).

Njeno delo je posvečeno razumevanju našega neposrednega sveta in transformacij, ki jih ta svet doživlja skozi čas. To jo je privedlo do razmisleka in analize dejstva, da se vse stvari, ki smo jih vajeni (mesta, predmeti, kulturni imaginariji vseh vrst), skozi leta spreminjajo. Njena estetska in vizualna analiza teh sprememb za izhodišče vzame idejo, da je kolektivni imaginarij konstrukt v najširšem pomenu besede, saj je sposoben ne le ustvariti fikcije, temveč le-tem tudi verjeti.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Boris Jesih: Povezave

30. 11. 2017–11. 3. 2017

Boris Jesih (1943) se je umetniško uveljavil konec šestdesetih let v krogu ekspresivnih figuralikov. Pod vplivom poparta se je z geometrijskim preoblikovanjem vsakdanjih predmetov odzival na značilnosti duha časa in se kasneje usmeril predvsem v krajinarstvo. Kot grafik se odlikuje v tehnikah visokega in ploskega tiska, z vrhuncem v barvni litografiji. Kot nagrajenec 13. mednarodnega grafičnega bienala leta 1979 (posebna nagrada za mladega avtorja) je opozoril nase s serijo litografij, katerih nabor imamo v zbirki MGLC. Na pregledni razstavi so ob litografijah na ogled tudi risbe, slike in fotografije, s katerimi poudarjamo povezave v njegovem ustvarjalnem procesu in med njegovimi deli. 


Boris Jesih: Vrata (1983, barvna litografija).

 

 

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #10

Tanja Radež:

SREČNO NOVO LETO 2018

5. 12. 2017–8. 1. 2018

TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

Tanja Radež se pogosto znajde v samoizpraševanju o smislu oblikovanja nacionalne simbolike. Simbolni znaki narodne identitete so pogosto zgolj okraševanje, in ne več opora za ustvarjanje svetle prihodnosti. Simboli in barve pa vztrajajo skozi spreminjajočo se zgodovino, kajti človek očitno mora začrtati meje svojega bivanja in označevati suverenost skupine, ki ji pripada. 


Tanja Radeže: SREČNO NOVO LETO 2018.

 

Kopiranje

14. 12. 2017–4. 1. 2018

odprtje razstave
četrtek, 14. december, ob 17. uri, Ustvarjalni center Švicarija

Projekt Kopiranje v knjigi umetnika predstavlja 11 umetnikov, ki so vsak po svoje razvili in ustvarili svoj pogled na kopiranje in kopijo.

Umetniki: Kate Bingaman-Burt, Tate Foley, JULM (Jason Urban & Leslie Mutchler), Leah Mackin, Test Print (Amze Emmons), Garret Orr, Nez Pez, Nika Rupnik, Grace Synder, RL Tillman, Breanne Trammell
Kustos: Printeresting


Foto: Printeresting.

Iz ateljejev Švicarije

Marija Mojca Pungerčar: Predvideno je prehodno obdobje

14. 12. 2017–16. 2. 2018

odprtje:
četrtek, 14. december, ob 19. uri, Ustvarjalni center Švicarija
(1. nadstropje)
ob 18. uri vodstvo po razstavi z Marijo Mojco Pungerčar in kustosinjo Nino Jezo

Pri projektu Predvideno je prehodno obdobje umetnica Marija Mojca Pungerčar izhaja iz izbora fotografskih posnetkov, s katerimi je v daljšem časovnem obdobju dokumentirala zasebne dogodke, ki predstavljajo ali nakazujejo pomembne življenjske prelomnice. 


Marija Mojca Pungerčar: Predvideno je prehodno obdobje.