Filmski cikel v sodelovanju s Slovensko kinoteko

Slovenska kinoteka se pridružuje rizomski programski strukturi 32. grafičnega bienala z dvema filmoma, ki sta blizu izhodiščni pesmi bienala Kriterij rojstva in pesniku Juretu DeteliDeklica in drevo (2012) slovenskega režiserja Vlada Škafarja je film svetlobe in meditacije. Legenda o Ugetsu (1953) je mojstrsko režirana, izredno poetična in vizualno impresivna vojna drama japonskega mojstra Kenjija Mizogučija. Selektorja sta Varja Močnik in Igor Prassel, urednika filmskega programa v Slovenski kinoteki.

Filmi se predvajajo v Slovenski kinoteki, Miklošičeva 28.
Brezplačno z vstopnico 32. grafičnega bienala. (Imetniki vstopnic Slovenske kinoteke za navedene tri filme imajo
50 % popusta pri nakupu vstopnice za 32. grafični bienale.)

sreda, 20. september, ob 21. uri:
Legenda o Ugetsu (Ugetsu monogatari)
Kenji Mizoguči, Japonska, 1953, 35 mm, 97', slovenski in srbohrvaški podnapisi
Genjuro (Masajuki Mori), nadarjen, a pohlepen mož, zapusti ženo in otroka, da bi sledil svojim sanjam, prav kakor njegov prijatelj Tobei nespametno zapusti soprogo, da bi se poskusil kot samuraj. Na neki ravni sledimo torej romanci in feministični drami. Na drugi zgodbi duhov. A na tretji realistični zgodovinski povesti o družbenih razredih in grozotah vojne.

petek, 13. oktober, ob 19. uri:
Deklica in drevo
Vlado Škafar, Slovenija, 2012, 83'
... kaj je zdaj s tisto punčko, ki si je želela kolo,
tako rdeče na tri kolesa;
želela, da bi ji Miklavž prinesel mufek,
takega, kot ga ima Pitihova Polonica:
sivega z belim trakom in bingljajočimi cofki?
Filmska pesem za dve duši. Morda meditacija. Pot v tišino.


Gvatemalski film na bienalu
 

Cikel osmih dokumentarnih, fikcijskih in kratkih filmov prikazuje tri poglede na burno zgodovino Gvatemale:
obdobje državljanske vojne, povojno obdobje in eksperimentalno dobo gvatemalskega filma. Selektor cikla je Alberto Rodríguez Collía, sodelujoči umetnik na 32. grafičnem bienalu.


Filmi se predvajajo v Ustvarjalnem centru Švicarija.
Med predvajanjem cikla je en odmor z okrepčilom.
Brezplačno.

torek: 29. avgust, 17.00–21.00 (premiera)
nedelja: 8. oktober, 16.00–20.00 (ponovitev)

HUDIČEVE SANJE (Las quimeras del Diablo)
Mary Ellen Davis / Kanada / 1992 / 68 minut

Dokumentarni film s svojo liričnostjo, realizmom in ironijo preiskuje dušo te protislovne dežele. Ne spoznavamo zgolj lepote pokrajine, ljudi in njihove ustvarjalne domišljije, temveč tudi strahotne življenjske razmere, raznovrstno nasilje in prevladujoče občutje absurdnosti.

Gvatemalska družba kaže na razcep med staroselci in priseljenci, bogatimi in revnimi, civilnim in vojaškim. Tisti, ki si drzne proti temu protestirati, tvegajo svoje življenje. V tem dokumentarnem filmu ljudje s svojimi besedami pripovedujejo to zgodbo.


GVATEMALSKI BOŽIČ (Navidad Guatemalteca)
Luis Argeta / Gvatemala-ZDA / 1976 / 4 minute

Sredi hiše, ki se je porušila med potresom, se ženski pripravljata, da bosta obredno ubili purana. Zatem postrežeta njegovo kri, mi pa slišimo, kako se zvok pisalnega stroja preobraža v rafal brzostrelke.

MOJA MAMA VLADA (My Mom Rules)
Diego Sagastume / Gvatemala / 2010 / 13 minut

Zdolgočasen otrok se popolnoma sam potika po ravni strehi, v iskanju česar koli, kar bi ga zabavalo. Za ubijanje časa v domala obupni samoti, v katero je zapadel po tistem, ko so ga zapustili, vse pride prav.

ANATOMSKO PRAVILNO (Anatómicamente correcto)
Evelyn Price in Loco González / Gvatemala / 2016 / 12 minut

Video prikazuje netradicionalno gledališko predstavo, ki so jo uprizarjali v zapuščeni hiši. Ženska sredi ruševin izbruhne v silovit monolog, se plazi po stenah in se naposled zgrudi po tleh, vse to, da bi se odrešila pritiska zapletenega obstoja kot posledice zatiralske družbe.

PRAH (Polvo)
Julio Hernández Cordón / Guatemala-Španija-Čile-Nemčija / 2012 / 80 minut

Zakonski par je ustvaril dokumentarni film o ženskah, ki iščejo svoje može in očete, izginule med gvatemalsko državljansko vojno. Pri tem sreča tudi Delfino in njenega sina Juana. Ženska šestnajst let pozneje še vedno išče svojega moža. Duh izginulega očeta nenehno zasleduje Juana, dokler se ne znajde v nevarnosti za svoje življenje in življenje drugih.


OBALNO OBMOČJE (La zona intertidal)
Teatro de los Vagos / Gvatemala-Salvador / 1980 / 15 minut

Kompromitirani učitelj spodbuja učence, naj se zavzemajo za to, v kar verjamejo. Pogumnega učitelja spremljamo, ko v obdobju med protesti po pouku kramlja ali pa v samoti svoje tihe hiše ocenjuje naloge. Živi v bližini oceana, oseka pa sem in tja prinese temačno presenečenje.

JOY VINCIO
Juan Brenner in Byron Mármol / Gvatemala / 2011 / 14 minut

Kompleksno in slogovno izbrušeno zaznavanje na novo interpretira deset gvatemalskih zgodb iz 90. let minulega stoletja; nekatere so na poseben način zaznamovale vso generacijo, druge samo posameznika. V teh zgodbah naletimo na najstniške seksualne posnetke, aristokratskega morilca, čarovnika, ki pred družino skriva svojo spolno usmerjenost …

ORELLANOVA FANTAZIJA (Orellana's Fantasy)
Carlos Amorales / Mehika / 2013 / 6 minut

Joaquín Orellana je sodobni glasbenik, čigar delo se razteza čez več kot petdeset let. Znamenit je po tem, da je ustvaril edinstvena glasbila, ki zahtevajo prav poseben način igranja. Ustvariti je moral tudi nov način zapisovanja in branja glasbe, metodo, ki je potrebna za pravilno interpretacijo njegove glasbe. Močne in preproste sledi te nove abecede, združene z njeno uporabo, spominjajo na čudovito koreografiran ples.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.