Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018

MGLC/Ustvarjalni center Švicarija, Ljubljana, in NKD/Nordic Artists' Centre, Dale, objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018.
Na podlagi medinstitucionalne izmenjave med Ustvarjalnim centrom Švicarija (MGLC) in rezidenčnim centrom NKD Dale (Dale, Norveška) vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, k prijavi na umetniško rezidenco na Norveškem.

Izbrani umetnik se bo udeležil dvomesečne umetniške rezidence v rezidenčnem centru NKD, Dale.
Kandidati se prijavljajo za termin
1. junij–31. julij 2018. 

Rok za prijave je 5. marec 2018! 

Podrobno besedilo razpisa

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Tečaj kiparstva
Miti in fantastika ujeti v kip

marec–maj, enkrat na teden ob ponedeljkih, 17.00–20.00
(začetek 19. marec)

Fantastična bitja Damijana Kracine plujejo med umetnostjo, znanostjo in domišljijo. Pojem fantastičnega pa je tudi vsebinsko izhodišče tečaja. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti oblikovanja v glini in izdelajo vsak svojo izvirno skulpturo, navdihnjeno z mitologijo in fantastiko. Tečaj začnemo z javnim predavanjem.

30-urni tečaj vodi akademski kipar Damijan Kracina, uporabnik ateljeja v Ustvarjalnem centru Švicarija.

Sprejmemo največ 8 udeležencev.
Kotizacija: 180 eur.
Prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Uvod v tečaj, predavanje: O fantaziji in fantastičnem
predava dr. Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec.
torek, 13. marec, 18.00, brezplačno


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica za otroke
Bela krizantema ali umetnik v gibanju

● delavnica za otroke od 8. leta naprej, brezplačno
● začnemo v soboto, 10. marca
● prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Bela krizantema je delo, ki ga je Ivan Cankar napisal med svojim bivanjem v Švicariji. Polemični spis je še vedno presenetljivo aktualen. In kaj torej umetnik danes sporoča mladim? 

Projekt Bela krizantema ali umetnik v gibanju obsega večmesečne delavnice izdelovanja gibljivih kipov (mobilov), dve vodstvi udeležencev delavnic po Ustvarjalnem centru Švicarija in zaključno novoletno predstavo. Delavnice povezujejo več področij umetnosti, zasnovane so na raznolikih dimenzijah ustvarjanja.

Koncept in izvedba: Barbara Bulatović, režiserka in lutkarica

spomladanski del: Od podobe do lika
● Ob sobotah: 10. in 24. marec,
7. in 21. april, 5. maj, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, sobota, 12. maj.

Otroci v ustvarjalnem procesu zasnujejo poljuben lik iz odlomkov Bele krizanteme, in sicer na različne ustvarjalne načine (likovne, tehnološke, dramaturške in rokodelske), ter izdelajo gibljive figure, ki so podobne lutkam, pa vendar drugačne. 

jesenski del: Scenosled v prostoru
● Ob sobotah: 29. september,
13. in 27. oktober,
10. in 24. november, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, nedelja,
2. december.

Na začetku drugega sklopa otroci skupaj pripravijo scenosled za novoletno predstavo Bela krizantema. V procesu dela za interpretacijo lika, postavljenega v prostor, uporabimo manipulacijski, animacijski, dramaturški in scenografski pristop, določen v scenosledu. 
Zaključna predstava Bela krizantema, ki bo sinteza celoletnih delavnic, bo izvedena v prazničnem času,
v petek, 28. decembra.

Delavnice so del programa Sobotnice, ki ga izvajajo RogLab, revija Stripburger, Zavod Trajekt, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 25. februar, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.


Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.