Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Zadnje vodstvo po razstavi Milton Glaser, Plakati

torek, 19. februar ob 17. uri
v slovenskem jeziku
v angleškem jeziku začetek
ob 17.30 uri
brezplačno

Vodi muzejski informator Gregor Dražil.


Milton Glaser: Ljubim New York, bolj kot kadar koli, 2001.

RAZGRINJANJE SPOMINA – DELAVNICA KNJIGE UMETNIKA

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC), Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Kariernimi centri Univerze v Ljubljani in Goethe-Institutom med 18. in 22. februarjem 2019 organizira brezplačno petdnevno delavnico knjige umetnika z naslovom Razgrinjanje spomina, namenjeno študentkam in študentom UL ALUO.

V sklopu delavnice se bo v torek,
19. februarja, ob 18. uri
 v MGLC odvil večerni dogodek, namenjen širši javnosti, na katerem bodo predavali:
- umetnostni zgodovinar dr. Michael Lailach, ki bo predstavil najpomembnejšo zbirko knjig umetnika v Evropi, v Kunstbibliothek Staatliche Museen zu Berlin, kjer je od leta 2002 je zaposlen kot skrbnik zbirk KNJIGA in MEDIJSKA UMETNOST;
- muzejska svetnica mag. Breda Škrjanec, ki bo predstavila največjo slovensko zbirko knjig umetnika v MGLC;
- vodji delavnice Razgrinjanje spomina prof. Sabine Golde, priznana umetnica in profesorica z dolgoletno pedagoško prakso na področju umetniške knjige, in Patrizia Meinert, njena umetniška sodelavka na Burg Giebichenstein University of Art and Design Halle.  


Sabine Golde, Alphabetische Assoziationen, stenska inštalacija, 2011 (detajl); vir: Museum für Druckkunst Leipzig.

V VSE SMERI

performans na razstavi Fair Game

nedelja, 17. februar, ob 16. uri

Korejski plesalec Yong Min Cho bo izvedel gibalno intervencijo, ki se naslanja na govorico telesa, vzpostavil in artikuliral bo nenavadne in nove povezave med posameznimi deli. Nekaj pripomočkov, ki jih bo uporabil v performansu, je oblikovala in izbrala Nathalie Du Pasquier. Med njimi so tudi grafike, ki spominjajo na prometne oznake. In prav te oznake so navdihnile naslov performansa V vse smeri, ki izhaja iz italijanskega prometnega znaka tutte le direzioni in usmerja na cesto, ki pelje v vse smeri.


Yong Min ChoOther Objects,
performans na razstavi Nathalie Du Pasquier, Other Rooms 
(Camden Arts Centre: september 2017–januar 2018). Foto: Camden Arts Centre.

Vodstvo s kustosinjo razstave Kate Sutton
torek, 26. februar, ob 17. uri
 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Nathalie Du Pasquier, Fair Game 

30. 11. 2018–3. 3. 2019

Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.

Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnej formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku, ki jih umetnica imenuje »navidezno pohištvo«).

Kustosinja razstave je Kate Sutton.

Spremljevalni program razstave


Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.

 

 

ZANIMA NAS VAŠE MNENJE – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE EPK 2025

javno srečanje v MGLC 
Skupaj in s pogovorom bomo ugotavljali naša pričakovanja in želje v zvezi z naslovom EPK 2025.

sreda, 20. februar, ob 16. uri, 
Predavalnica (pritličje)

Mestna Uprava MOL je začela intenzivne priprave na kandidaturo za naslov EPK 2025. Ljubljana projekt EPK 2025 razume kot projekt vseh prebivalcev in prebivalk Ljubljane, zato želimo tudi v neposrednem stiku z vami slišati vaša mnenja, predloge in pobude. Postopek kandidature je dvofazen in bo trajal predvidoma do konca leta 2020 (prva faza predvidoma do konca januarja 2020 in druga do konca 2020). V prvi polovici letu 2019 je namen opraviti vrsto pogovorov s prebivalci in prebivalkami Ljubljane, in sicer v njihovih lokalnih okoljih. Srečanja z meščani in meščankami Ljubljane potekajo v obliki odprtih pogovorov.

Cilj srečanja je ugotoviti pričakovanja in želje v zvezi z naslovom EPK 2025, kakor tudi kulturne potrebe ljudi v njihovem primarnem lokalnem okolju. Udeleženci srečanj bodo lahko svoja mnenja, pobude in predloge v zvezi s kandidaturo MOL za naslov EPK 2025 poslali tudi na elektronski naslov: EPK2025@ljubljana.si.

Podrobna predstavitev pogovora

Prijazno vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

VABILO ZA SODELOVANJE MLADIH AVTORJEV NA 33. GRAFIČNEM BIENALU LJUBLJANA

33. grafični bienale Ljubljana vabi mlade umetnike_ce, oblikovalce_ke in arhitekte_ke z bivališčem v Sloveniji k prijavi zasnov za izdelavo instalacije oziroma scenografije za javni program bienala.

Instalacija naj vključuje elemente, ki jih je mogoče razstaviti in ponovno sestaviti ter uporabiti za različne dogodke, kot so na primer stand up komedije, pogovori, predavanja in podobno.

33. grafični bienale Ljubljana se bo osredotočil na grafični jezik in njegov potencial za satiro kot obliko kritike v postresničnostnem času.

Prizorišče instalacije/scenografije je Švicarija v parku Tivoli.

Izbrani prijavitelj bo v programu bienala naveden kot sodelujoči umetnik.

Rok prijave: 28. februar 2019

Podrobne informacije o vabilu


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.