Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Poletna muzejska noč v MGLC

Vabljeni na Poletno muzejsko noč tudi k nam!

PROGRAM
 

18.00–21.00: Otroški atelje, delavnice za otroke, Švicarija

21.00–22.00: Vodeni ogled 33. grafičnega bienala Ljubljana, začetek vodstva v MGLC; vodi Nevenka Šivavec, direktorica MGLC

22.00–22.30: Standup predstava, nastopa Jan Kreuzer, Švicarija

Ilustracija: Janja Kosi.

Povabilo k oddaji ponudb za najem poslovnih prostorov v gostinske in reprezentativne namene MGLC 2019

Povabilo k oddaji ponudb za najem poslovnih prostorov v gostinske in reprezentativne namene MGLC 2019

Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja prostorov v najem za opravljanje gostinskih in prireditvenih storitev v poslovnem prostoru Švicarija, na naslovu Pod Turnom 4, 1000 Ljubljana. Razpisani prostori se oddajajo za osnovni namen opravljanja gostinske dejavnosti in dejavnosti organiziranja prireditev, cilj pa je zagotovitev kakovostne in raznovrstne gostinske in prireditvene ponudbe v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Čas trajanja razpisa: 04. 06. 2019 do 24. 06. 2019.

Več informacij, razpisni obrazci ter pogodba: Razpisna dokumentacija 

Dodatne informacije oz. vprašanja lahko zastavite po elektronski pošti: info@mglc-lj.si

Otvoritev 33. grafičnega bienala Ljubljana

Satira je rdeča nit letošnjega 33. grafičnega bienala Ljubljana v organizaciji Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Otvoritev bo potekala v petek, 7. junija 2019, v Švicariji (Park Tivoli). Umetniški kolektiv Slavs and Tatars podpisuje izbor sodelujočih umetnikov, bienale z naslovom Vice v lisice pa bo na ogled na devetih prizoriščih v Ljubljani in bo trajal do konca septembra. Osrednja razstava bo v prostorih MGLC in v bližnji Švicariji, dela posameznih umetnikov pa bodo na ogled še v Narodni galeriji, Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), Galeriji Equrna, Galeriji ZVKDS, Galeriji ISIS, Projektnem prostoru DUM ter razstavišču DobraVaga. Razstava nagrajenca 32. grafičnega bienala bo na ogled v Plečnikovi hiši, kjer bo predstavil svojo arhitekturno intervencijo Epikurjev vrt.

Na bienalu bodo sodelovali umetniki iz Slovenije, Poljske, Ukrajine, Gruzije, Bolgarije, Kitajske, Irana, Velike Britanije in ZDA, ki v sklopu svojih raznoterih praks uporabljajo samosvoje grafične jezike. Z uporabo ironije in smešenja želijo spodbuditi vznik izrazito trdožive in aktualne oblike kritike oziroma infrapolitike. Ob zgodovinskem delu bodo na razstavi na ogled tudi dela sodobnih umetnikov, vključene bodo intervencije različnih aktivistov in novomedijskih polemikov ter predstave stand up komikov in drugih.

Razstavo bo bogatila vrsta spremnih prireditev in zbornik Crack Up – Crack Down, ki bo poleg predstavitve satiričnih in grafičnih praks vključevala prispevke uveljavljenih strokovnjakov ter akademikov in bo bralca vpeljala v obravnavano tematiko ter ga po njej vodila.