Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PROGRAM PROJEKTA ŠVICARIJA: SKUPNOST, UMETNOST IN NARAVA

nedeljsko vodstvo po razstavi
Švicarija: skupnost, umetnost in narava v angleškem in slovenskem jeziku, vodi Matic Ferlan

nedelja, 26. avgust ob 15. uri

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: ZgodovinaSpominski atelje Stojana BatičaArhitektura in
Umetnost.
Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!

Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do oktobra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra Derganc, Tina Boc, Petja Kolenko in Katja Kovše.

Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov: petra.derganc@mglc-lj.si.

UMETNOST V TEBI: SPOMINSKI ATELJE STOJANA BATIČA

nedelja, 16. september, 10.00–12.30
Spominski atelje Stojana Batiča, Ustvalrjni center Švicarija (pritličje)

Ste kdaj obiskali umetniški atelje? Želite sami poskusiti ustvariti kip?

Vljudno vabljeni na ustvarjalno delavnico za osebe z demenco in njihove svojce. V prijetnem ambientu Spominskega ateljeja Stojana Batiča v Švicariji v parku Tivoli bomo spoznavali umetnikova dela, izvedeli, kako nastajajo kiparska dela in skupaj poskusili izdelati kip. Delavnica bo trajala do 12.30, ko se bomo neformalno podružili.

Delavnica je brezplačna, dostopna za invalidske vozičke, zagotovljen pa je tudi prevoz skozi park Tivoli.

Prijave zbiramo do 7. septembra, na elektronskem naslovu: info@mglc-lj.si ali po telefonu: (01) 241 38 00 med 10. in 15. uro. Število mest je omejeno. Podrobnosti poteka delavnice boste prejeli naknadno.

Delavnica je del projekta DOBER DAN VSAK DAN, ki tokrat sodeluje z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC) in Združenjem Spominčica.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

 

VABIMO ŠOLE

na ogled pregledne razstave Rika Debenjaka ter spremljajočih razstav grafikov mlajše generacije! 
(Tina Mohorovič: Anonimi. Alja Košar: Točka, Matjaž Geder: Priprave na improvizacijo)

Vabimo tudi k pregledu programov v šolskem letu 2018–2019

Priložnost za študijsko izpopolnjevanje: Kulturna dediščina, grafika in mladi 
sreda, 12. september, ob 16. uri
brezplačno

Vabimo na predstavitev likovne pedagoginje Doroteje Rušnik Stramšak, ki je raziskovala vpliv nove grafične paradigme na delo z dijaki. Po predavanju sledi ogled razstav Rika Debenjaka in Alje Košar.
najave: lili.sturm@mglc-lj.si


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

RAZPIS ZA UMETNIŠKO REZIDENCO V POUGUES-LES-EAUX

MGLC/Ustvarjalni center Švicarija in Center za sodobno umetnost Parc Saint Leger, Nievers, Francija objavljata javni razpis za umetniško rezidenco v Pougues-les Eaux v letu 2019. Vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, Izbrani umetnik se bo udeležil trimesečne umetniške rezidence v Centru za sodobno umetnost Parc Saint Leger

Rok za prijave je 17. september 2018!
Kandidati se prijavljajo za termin
1. september–30. november 2019. 

Dodatne informacije:
miha.colner@mglc-lj.si ali
030/708 469. 

Tu kliknite za besedilo celotnega razpisa!

Odprtje razstave: TRUDE JOHANSEN & MARUŠA MEGLIČ

četrtek, 23. avgust, 19.00,
(Predavalnica, pritličje)

23. 8.– 8. 9. 2018

V sklopu medinstitucionalnega sodelovanja med Nordic Artists' Centrom Dale in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom se bosta na skupni razstavi predstavili umetnici, ki sta se udeležili prve rezidenčne izmenjave med Norveško in Slovenijo – Trude Johansen in Maruša Meglič.

Predstavili bosta pretežno nova dela, ki so nastala kot rezultat začasne preselitve in ustvarjanja v novem okolju. Slednje je tudi osrednja tematska vez razstave, ki se osredotoča na idejo dislociranosti ter vpliva nepoznanega okolja na umetniško ustvarjanje. V Predavalnici v pritličju MGLC bodo v skupni konstelaciji in v tesnem sodelovanju med avtoricama predstavljena dela v različnih medijih in tehnikah – od najdenih objektov in podob, grafike, risbe, knjig umetnika do tekstovnih intervencij in instalacij. 

Trude Johansen (1981) je umetnica in grafičarka, ki se je specializirala v tehniki lesoreza. Kljub temu v umetniški praksi uporablja različne medije in načine, kot so apropriacija objektov in podob, založništvo in tekstualna dela. Živi in deluje v Mossu, Norveška.

Maruša Meglič (1989) je umetnica, ki se izraža v plejadi različnih umetniških medijev. Po izobrazbi je slikarka, poleg tega se v svoji prepoznavni avtorski praksi izraža v kiparstvu in instalaciji kakor tudi v privzemanju najdenih objektov in materialov. Živi in deluje v Ljubljani.