Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava v juniju

nedeljsko vodstvo po razstavi
Švicarija: skupnost, umetnost in narava v angleškem in slovenskem jeziku, vodi Matic Ferlan
nedelja, 24. junij, ob 15. uri

tematsko vodstvo
Jože Plečnik in park Tivoli
vodi Darja Pergovnik

četrtek, 21. junij, ob 16. 30 uri

Že iz Plečnikovega urbanističnega načrta iz leta 1929 je razvidno, da je imel za preoblikovanje Tivolija številne ideje, nekatere so bile tudi uresničene. Tema vodstva so Plečnikove vizije in izvedene parkovne zasnove.


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.

VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!

Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do oktobra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra Derganc, Tina Boc, Petja Kolenko in Katja Kovše.

Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov petra.derganc@mglc-lj.si.

Cikel filmov Davida Lyncha v Slovenski kinoteki ob razstavi Ogenj na odru

otvoritvena projekcija:

David Lynch: Umetnost življenja
(David Lynch: The Art Life)
Rick Barnes, Jon Nguyen, Olivia Neergaard-Holm, ZDA, 2016, DCP, barvni, 98', bp 

Prvič v Sloveniji!

četrtek, 21. junij, ob 21. uri,
Slovenska Kinoteka (Miklošičeva 28)

David Lynch: umetnost življenja je film, prežet z Lynchevo umetnostjo, glasbo in zgodnjimi filmi; osvetli temne kotičke njegovega sveta in občinstvu ponudi boljše razumevanje Lyncha kot osebe in umetnika. Povabljeni smo na zaseben ogled Lynchevega kompleksa in ateljeja v hribih, visoko nad Hollywoodom, med katerim Lynch pripoveduje osebne zgodbe iz svoje preteklosti, ki se odvijejo kot prizori iz njegovih filmov.

Umetnost življenja z Davidom Lynchem
Cikel filmov Davida Lyncha v Slovenski kinoteki ob razstavi Ogenj na odru

Od četrtka do četrtka, 21.–28. junij, Slovenska kinoteka

• Otvoritvena projekcija, četrtek, 21. junij, 21.00

David Lynch: Umetnost življenja
Biografski dokumentarni film o Davidu Lynchu kot vsestranskem ustvarjalcu.

Program

Modri žamet (Blue Velvet), petek, 22. junij, 20.00
1986, 120‘, sp

Ponovni pogled na Modri žamet (Blue Velvet Revisited), petek, 22. junij, 22.15
Dokumentarni film, 2016, 85‘, sp, režija: Peter Braatz

Mulholland Drive, sobota, 23. junij, 18.00
2001, 146', sp

Notranje zadeve (Inland Empire), sobota, 23. junij, 21.00
2006, 180‘, sp

Twin Peaks – Ogenj hodi z menoj (Twin Peaks: Fire Walk with Me), nedelja, 24. junij, 20.00
1992, 135‘, sp
Pred projekcijo: Mirt Komel: Zlati krog apetita in zadovoljitve, predavanje

Izgubljena cesta (Lost Highway), torek, 26. junij, 21.00
1997, 135‘, sp

Dune – puščavski planet (Dune), sreda, 27. junij, 20.00
1984, 140‘, sp

Projekcijo bo s predavanjem uvedel Igor Harb, prevajalec Herbertovega romana Peščeni planet. Govoril bo o tehnikah prevajanja znanstveno-fantastičnih besedil, ustvarjanja novih besed in pojmov ter iskanja metaforičnih ustreznic v naši kulturi.

Eraserhead, četrtek, 28. junij, 21.00
1977, 89‘, sp

Vstopnina.
Z vstopnico za razstavo Davida Lyncha je brezplačen vstop na eno projekcijo po izbiri v sklopu ciklusa filmov v Slovenski kinoteki. Z vstopnico za film iz omenjenega ciklusa je 50 % popust pri nakupu vstopnice za razstavo v MGLC.

Z dovoljenjem Film Constellation in Slovenka kinoteka.

David Lynch: Ogenj na odru

Torkovo vodstvo po razstavi 

torek, 26. junij, ob 18. uri

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva
z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Zajci
lutkovna predstava

petek, 29. junij, 21.00

vstopnina 5 eur (vstopnica za razstavo)
Na ta dan je galerija odprta do 21. ure.

Zajci so konceptualna lutkovna interpretacija Lyncheve comedy-horror-sit-com internetne TV-serije Rabbits (David Lynch, 2002).

Avtorica: Patricija Šošter
Lutke: Barbara Stupica
Scena: Marko Turkuš
Režija: Mirt Komel


Foto: Patricija Šošter.

Razstava: Ponovni pogled na Modri žamet

Fotografije s snemanja filma Modri žamet ponovno na ogled od 1. junija v Kinodvoru.

Ob razstavi David Lynch: Ogenj na odru vas vabimo tudi v galerijo Kinodvora, kjer bodo ponovno na ogled fotografije s snemanja filma Modri žamet, ki jih je posnel Peter Braatz.


Foto: Peter Braatz.