Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Alejandra Pizarnik, Nočna pevka

Izšla je knjiga Cantora nocturna/Nočna pevka, ki v dvojezični špansko-slovenski izdaji predstavlja delo kultne argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972), Knjiga je izšla kot eden od projektov 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva. 

Knjiga prinaša reprezentativen izbor pesničine poezije iz vseh njenih pesniških zbirk in iz pesmi, ki niso bile zbrane v knjige, njeno ključno prozo Krvava grofica in zapise, v katerih je spregovorila o svojem delu.

Urednik knjige je Miklavž Komelj; prevajalca sta Nada Kavčič in Miklavž Komelj. Eseje o pesnici in njenem ustvarjanju so prispevali Nada Kavčič, Miklavž Komelj in Yucef Merhi. Knjigo je oblikoval Ivian Kan Mujezinović.

Iz ateljev Švicarije

Marija Mojca Pungerčar: TRI BOTANIČNE ZGODBE
20. 12. 2018–18. 4. 2019

odprtje razstave:
četrtek, 20. december, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija,
1. nadstropje, atelje št. N 1

Razstava Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar združuje tri sveže cikluse del, ki se posvečajo majhnim in intimnim pojavom njenega vsakdanjika. Z uporabo fotografije in s pomočjo obdelave tekstila ustvarja drobne kombinirane instalacije, ki namigujejo na nekatera temeljna eksistenčna vprašanja, kot so razmerje med kulturo in naravo ter odnos posameznika do neposredne okolice, empatije, minevanja in lastnega telesa.

Kustos: Miha Colner
Svetovanje in tehnična podpora: Marjan Kokot
Producent: Kulturno umetniško društvo Trivia
Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana

Odpiralni čas
21. 12. 2018–20. 1. 2019, torek in sreda, 15.00–17.00
ob drugih delovnih dneh je ogled možen po dogovoru.
21. 1.–18. 4. 2019, ogled po dogovoru
Zaprto ob vikendih in praznikih, razen v petek, 8. 2 2019.

Za ogled pišite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si ali pokličite po telefonu: 041 882 593.

Vodstva po razstavi
torek, 8. 1. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica
petek, 8. 2. 2019, 14.00–20.00: celodneven ogled razstave z avtorico
sreda, 6. 3. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica

Klikni za več


Marija Mojca Pungerčar: Preraščanje, 2018 (detajl inštalacije, digitalni tisk, ročna pletenina). Foto: Nada Žgank.

VEČER Z MANCO KOŠIR: ZGODBE O KNJIGAH IN LJUDEH

torek, 11. december, ob 18. uri
brezplačno

Decembrski večer z Manco bo zadišal po praznikih, ki jih slavimo z umetnostjo, znanostjo in premišljevanjem o prihodnosti ljudi in sveta, kamor nas bo vodila knjižica Michela Serresa Palčica. O svojem delu in ljubih knjigah bodo govorili umetnica Eva Petrič, znanstvenik dr. Miha Kos in prevajalec Luka Krek. Večer bo glasbeno obogatil duo Čemomka.

Eva Petrič je multimedijska vizualna umetnica in pisateljica, živeča med New Yorkom, Dunajem in Ljubljano, ki k nam prihaja s svojima novima, še po tisku dišečima knjigama.

Dr. Miha Kos, fizik, promotor znanosti in vseživljenjskega učenja, ustanovitelj in vodja Hiše eksperimentov, s katero zaliva radovednost, ustvarjalnost in razmišljanje z lastno glavo.

Luka Krek je študent magistrskega študija prevajalstva, tako in drugače angažirani državljan ter član ekipe, ki je prevedla Palčico.

Čemomka je duo, ki ga sestavljata štipendista MOL, nagrajevana violončelist Gal Golob in harmonikar Nejc Poljanec; kot pravita, »igrata svašta«, od moderne do ljudske glasbe.

MILTON GLASER, PLAKATI

23. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 23. november, ob 13. uri

Avtorja in njegove plakate bo predstavila poznavalka vizualnih komunikacij dr. Petra Černe Oven.

Milton Glaser (1929, New York) je eden najpomembnejših grafičnih oblikovalcev na svetu. V petdesetletni karieri je oblikoval na stotine celostnih grafičnih podob, revije, časopise, knjige, ovitke LP-plošč, ter ustvaril na tisoče plakatov. V zgodovino oblikovanja se je zapisal z ikoničnim logotipom »I love NY«. Milton Glaser se je odločil, da mestu Ljubljana donira petintrideset avtorskih plakatov (nastalih med letoma 1966 in 2016), ki bodo po razstavi obogatili zbirko Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Posebna zahvala za razstavo gre Mirku Iliću, ki se mu je ideja za donacijo porodila leta 2017, ko je kot predavatelj in avtor razstave TOLERANCE gostoval na Festivalu strpnosti. Tega s podporo MOL vsako leto organizirata Mini teater in Judovski kulturni center.


Milton Glaser, Plakati, 2018.

Vodstvo po razstavi Nathalie Du Pasquier, Fair Game

torek, 18. december, ob 17. uri
vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno

Vodstvo poteka v slovenskem (začetek ob 17.00) in angleškem jeziku (začetek ob 17.30), vodi muzejski informator
Gregor Dražil.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Nathalie Du Pasquier, Fair Game

30. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 30. november, ob 13. uri

Odprtje razstave bo spremljalo vodstvo umetnice Nathalie Du Pasquier in kustosinje razstave Kate Sutton.

Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.

Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnej formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku, ki jih umetnica imenuje »navidezno pohištvo«).

Kustosinja razstave je Kate Sutton.


Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.