Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PROGRAM POLETJA V TIVOLIJU

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

Torkovi koncerti
Vsak torek, 7.–28. 7., 20.00, pred Gradom Tivoli

Četrtkovi koncerti
Vsak četrtek, 2.–23. 7., 21.00, pred Švicarijo

Filmi v gozdu
Vsako nedeljo, 26. 7.–16. 8., 21.00, pred Švicarijo

Skupaj po razstavi
Vsak torek, 7. 7.–11. 8., ob 18.00, Grad Tivoli in Švicarija

Grafika na žlico
Vsak četrtek, 2. 7.–27. 8., ob 18.00, pred MGLC

Poletje v travi
Vsak torek in četrtek, 2. 7.–27. 8., 15.00–20.00, pred Švicarijo

Telo v gibanju
Vsako sredo, 1. 7.–26. 8., 19.00–20.00, začetek pred MGLC

Drop-in petkove delavnice
Vsak petek, 3. 7.–28. 8., 10.00–12.00, pred Gradom Tivoli in Švicarijo

Lutkovni večer
Sreda, 8. 7., 20.00–21.00, pred Švicarijo

PovezujeM/Tivolski ustvarjalni krog
Ponedeljek–petek, 24.–28. 8., 8.00–16.00, Grad Tivoli in Švicarija

Eksperimentalna grafika na koncu promenade
Ponedeljek–petek, 17.–21. 8., 9.00–13.00, Grad Tivoli

 

NAGRADNA IGRA POLETJE V TIVOLIJU

Pridružite se nam in obarvajte svoje poletje 2020. Naj bo nepozabno! Vabimo vas, da objavite fotografije z dogodkov in razstav Poletje v Tivoliju na facebooku in instagramu z označbo @MGLC Ljubljana in heštegom #poletjevtivoliju. Da bomo vaše fotografije lahko našli, morajo biti objavljene javno. Nekaj sodelujočih fotografij bomo izbrali in nagradili. Nagrajence objavimo 31. 8. 2020.

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

ČRNI TRG

19. 5.–16. 8. 2020

Črni trg Andreja Škufce je kiparska instalacija, ki temelji na modularnem ponavljanju. Njeno telo predstavlja futuristično žival, sestavljeno iz naših sodobnih biotehničnih razbitin – naftovodov, oceanskih kablov iz optičnih vlaken, ugorjev, eksoskeletov in najzgodnejših oblik cevastih večceličnih mikroorganizmov.

Kuratorka je Àngels Miralda.

Andrej Škufca: Zero Hedge (2019).

Povezava do znanstvenofantastičnega zapisa o razstavi Andreja Škufce, Črni trg: https://kreten.si/crni-trg/.

Povezava do videa Sodobna umetnost: Andrej Škufca, Črni trg: https://www.youtube.com/watch?v=Y64XMZ7v3I0.

 

 

SKUPNA POLETNA AKCIJA MUZEJEV IN GALERIJ V LJUBLJANI

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij

Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Cena enotne muzejske vstopnice za posameznike znaša 8,00 ter 16,00 evrov za družine. Akcija veja od 1. julija do 30. avgusta, karto pa lahko kupite v katerem koli izmed 11 muzejev.
Več

OBISKOVALCI, POZOR!

Z dnem (25. 6.) je v javnih zaprtih prostorih nošenje maske ponovno obvezno.

Veselimo se vaših obiskov in ob teh se bomo držali vseh varnostnih ukrepov, ki bodo ščitili obiskovalce in našo MGLC zasedbo. Prosimo vas, da se ob obisku držite navodil za preprečevanje širitve okužbe v skladu z navodili NIJZ in v času obiska nosite zaščitne maske, si ob vstopu razkužite roke ter se držite predpisane medsebojne razdalje.
Prav tako vas prosimo, da nas obiščete le v primeru, če ne kažete bolezenskih znakov.