Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Dnevi evropske kulturne dediščine

Razkrivanje kiparske dediščine parka Tivoli

nedelja, 27. september, ob 10.30. uri, pred Moderno galerijo

Predstavili bomo novo zloženko, ki ob detajlih likovne dediščine parka obiskovalcu omogoči osebno izkušnjo razkrivanja kiparske podobe Tivolija. Vidni, pogosto spregledani ali celo nevidni kipi (izginuli ali preseljeni) poleg svoje estetske note prikazujejo tudi družbeno zgodovino te znamenite parkovne površine.

Na vodenem sprehodu vas bodo avtorji zloženke – Gojko Zupan (avtor seznama in opisov posameznih kipov), Tadej Vaukman (avtor fotografij) in Yasmín Martín Vodopivec (avtorica idejne zasnove) – seznanili z zanimivimi podatki o kiparskih upodobitvah v parku Tivoli, ki odslikavajo povezavo z vodilom skupnost, umetnost in narava, ki je temelj poslanstva programa kulturne dediščine v Švicariji.


Foto: Tadej Vaukman. Arhiv MGLC.

 

 

 

NOVI VAL FRANCOSKEGA STRIPA

predavanje in predstavitev programa festivala stripa Tinta

torek, 29. september, ob 19. uri, Švicarija
brezplačno

V Franciji, t. i. meki evropskega stripa, so letošnje leto razglasili za leto stripa in praznovanju se pridružuje tudi ljubljanski festival stripa Tinta.

V kratkem predavanju Izarja Lunačka boste izvedeli več o novem valu francoskega stripa – fenomenu, ki je galsko stripovsko sceno zalil in pretresel na prelomu tisočletja in iz katerega so izšli ključni avtorji zadnjih dekad: Joann Sfar, Kerascoet, Manu Larcenet, David B in seveda Lewis Trondheim, ki ga bomo letos gostili na skypu, s knjigo in razobesom originalnih del v MSUM. 

Na predfestivalskem druženju bomo predstavili vrhunce letošnjega festivala – obetajoče se razstave, pogovore in delavnice ter izpostavljene avtorje, vključno s francoskima gostjama Fanny Dalle Rive in Anne Baraou.

Predavanje in predstavitev bosta na dvorišču pred Švicarijo, v primeru dežja v veliki dvorani Švicarije.

Dogodek je organiziran v skladu s priporočili NIJZ, obiskovalce prosimo, da jih upoštevajo. Svojo udeležbo najavite na e-naslov: stripolislovenija@gmail.com

Vabljeni!

 

Delavnici ob razstavi Nora Turato, eto ti na

Vabimo vas, da se udeležite delavnice performansa in glasne delavnice v spremljevalnem programu razstave Nora Turato, eto ti na.

Nisem več otrok, dajte mi moč
delavnica performansa

sobota, 10. oktober, 10.00–16.00, MGLC Švicarija

Delavnica performansa je namenjena mladostnikom 12+ in družinam.
Izvaja Katarina Stegnar, igralka, gibalka in performerka.

Število udeleženih je omejeno na največ 15 oseb. Obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si
Brezplačno.

Več


Fotoarhiv Katarine Stegnar.

Glasna delavnica
četrtek, 22. oktober, 17.00–20.00, MGLC Švicarija

Česa vse je sposoben glas? Delavnica vokalnega izražanja je namenjena starejšim od 16 let in odraslim.
Izvaja Irena Tomažin, pevka, plesalka in performerka.

Število udeleženih je omejeno na največ 15 oseb. Prijave na lili.sturm@mglc-lj.si
Kotizacija za delavnico je plačana vstopnica za razstavo.

Več


Festival Out of the Toolbox, Gent.