Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Obvestilo o zaprtju MGLC in Švicarije

Mednarodni grafični likovni center in MGLC Švicarija bosta do nadaljnjega zaprta za javnost v skladu z uradnimi smernicami NIJZ in Ministrstva za zdravje RS zaradi onemogočanja prenosa koronavirusa. Ta začasni ukrep je sprejet za zagotovitev zdravja obiskovalcev in muzejskih delavcev. Prihodnji program bomo sproti prilagajali razmeram in priporočilom.
Vabimo vas, da nas obiščete na naših družbenih omrežjih: Facebooku, Twitterju in Instagramu!


Foto: Katja Goljat. Arhiv MGLC.

Novosti iz zbirke MGLC

Elisabetta Benassi:
Storyboard, (You'll never walk alone)
Zbirka knjig umetnika

V tej knjigi je avtorica prepletla dve ločeni zgodbi. Fotografije so pravzaprav zbirka zgodb iz dveh avtoričinih videov Nikoli ne boš hodil sam in Časovna koda. Povezovalna nit je Pier Paolo Pasolini.

V prvi zgodbi sta glavna akterja Bettagol, ki je avtoričin alter ego, in mlad moški, presenetljivo podoben Pieru Paolu Pasoliniju, ki se vozita z motorjem. Vzporedno se, kot komentar ali zvočni posnetek na videu, pojavljajo slike starega Totòja in mladega Ninetta, glavnih junakov Pasolinijevega filma Ptički in ptičice, v katerem je režiser poetično obdelal temo o koncu ideologij. Pasolini se skozi umetničine oči brez nostalgije in z intenzivnostjo resnične izkušnje preseli v njeno sedanjost. Ta domišljijski preplet ne ponuja nikakršnega zaključka, bralcu/gledalcu daje možnost, da sam zapolni vrzeli v njem.

Knjiga je izšla leta 2002 pri založbi Onestar Press v Parizu. Ima 150 strani v črno-belem ofsetnem tisku, mehke platnice, barvno naslovnico in je izšla v 250 izvodih.

Damien Hirst:
I Want to Spend the Rest of My Life Everywhere, with Everyone, One to One, Always, Forever, Now…
Zbirka umetniških publikacij

Dinamična in provokativna zbirka Hirstovih idej in obsesij je močna kombinacija besedila in vizualnih elementov. Vsebuje vizualne pripovedi na podlagi risb, besed, fotografij, tipografije, pojavnih oken (pop-up), posebnih vložkov in drugih posebnih učinkov, zaradi katerih ta knjiga ni podobna nobeni drugi.

Obsežna publikacija – Hirstova prva – vsebuje umetnikove izjave in njegov nabor in aranžma slik. Je zaslepljujoča zbirka umetnikovih idej in obsesij o življenju in umetnosti. Obsega celotno paleto Hirstovih slik, skulptur in instalacij, ki so nastale do datuma izida – in ki med kritiki in gledalci še vedno izzivajo tako prezir kot občudovanje. Eseja kultnega romanopisca Gordona Burna in Stuarta Morgana opisujeta Hirstovo delo in širino njegovega učinka.

Knjigo, ki ima več kot 700 barvnih ilustracij, je oblikoval Jonathan Barnbrook. Pomembna publikacija je na novo definirala monografijo v likovni umetnosti. Izšla je leta 1998 v založbi Booth-Clibborn iz Londona, v angleškem jeziku, na 330 straneh. Ima trde platnice, šivano vezavo in ilustriran ovitek.

Več

Megazin kuhna

Vsi kreativci, ustvarjalci in preostali entuziasti v izolaciji – združimo se in ga zakuhajmo skupaj!

Vabimo vas k soustvarjanju kolektivnega dokumenta časa in izredne situacije, ki je presenetila in pretresla ves svet. Ostanimo doma in namenimo svoj čas, ki se zdi, da ga je kar naenkrat veliko več, prijetnejšim platem življenja. Pripravite list papirja in uporabite moč svojega dolgo varovanega recepta – barvajte, pišite, lepite, izrezujte, valjajte, brišite, popravite teksturo … Vse prispele likovne prispevke bomo natisnili in združili v knjižico – zin, ki jo prejme prav vsak sodelujoči.
Preberite več o naši akciji!

K sodelovanju pri Megazinu pa so toplo vabljeni tudi šolarji in dijaki!
Kliknite za razpis

Galerija