Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Razpis za bivalno rezidenco za mlade v Švicariji

Odprt je razpis za bivalno rezidenco za mlade v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicarija.

Rezidenca je namenjena ustvarjalcem do 35. leta starosti, ki aktivno delujejo na področju sodobnih vizualnih umetnosti. Namen javnega razpisa je ustvarjalcu ali ustvarjalki oddati v najem atelje za obdobje dveh let in s tem omogočiti optimalne pogoje za ustvarjanje

Rok za prijavo je 5. maj 2021!

Prijave pa se pošljejo na elektronski naslov submission@mglc-lj.si z zadevo »Rezidenca za mlade 2021« ali priporočeno na poštni naslov: Mednarodni grafični likovni center, Pod turnom 3, 1000 Ljubljana, s pripisom »Ne odpiraj – Rezidenca za mlade 2021«.

VEČ


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Iz zbirke MGLC

Milton Glaser, Dylan (1966, ofset)
Zbirka umetniških publikacij

Zgodba tega plakata, ki je bil dodatek Dylanovemu albumu Bob Dylan's Greatest Hits iz leta 1967, je sledeča. Znani pevec in skladatelj je imel hudo motoristično prometno nesrečo, ki ga je za dalj časa priklenila na posteljo, širile pa so se tudi novice o njegovi smrti. Zato je založba CBS, da bi ustvarila pozitivno publiciteto že omenjeni plošči, pri Miltonu Glaserju naročila ta posebni plakat kot prilogo albumu. Glaser je Dylana upodobil v profilu z bogatimi, barvno nasičenimi kodrastimi lasmi, ki odstopajo od ozadja. Intenzivne, skorajda psihedelične barve lahko razumemo tudi kot duha časa flower power generacije iz druge polovice 60. let 20. stoletja.

Več


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

​Vabljeni v Grad Tivoli in Švicarijo

V torek, 13. aprila, Grad Tivoli in Švicarija ponovno odpirata svoja vrata. Prijazno vas vabimo na ogled razstav: Invader, Grafike na papirju in Sonja Vulpes, Limbo.

V Švicariji pa si lahko ogledate Spominski atelje kiparja Stojana Batiča.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.