Nagrade 31. grafičnega bienala

Žirija za veliko nagrado 31. grafičnega bienala v sestavi Breda Kolar Sluga (predsednica), Adam Budak, Emily King in Alessandro Rabottini je odločila, da:
veliko nagrado 31. grafičnega bienala prejme Ištvan Išt Huzjan.

Nagrado žirije (raziskovalna rezidenca) prejme Declan Clarke,
posebno omembo žirije prejme Pilar Quinteros in
nagrado za življenjsko delo prejme Peter Gidal.

Obrazložitev žirije

31. grafični bienale z vključitvijo instalacij, filmov, arhivskega gradiva, javnih intervencij, skulptur in risb širi temeljno razumevanje grafičnega ustvarjanja, grafičnega dela, reprodukcije in cirkulacije. Nicoli Lees je uspelo v vseh galerijskih prostorih ustvariti prepričljiv dialog med različnimi deli in ob tem problematizirati tako zgodovino bienala kakor tudi možnosti novih naročil. Razstava združuje mlade ustvarjalce in zgodovinske osebnosti, njena širina pa raziskuje stanje grafičnega medija v številnih zahtevnih smereh.

Velika nagrada: Ištvan Išt Huzjan
Instalacija Ištvana Išta Huzjana odseva – tako dobesedno kakor tudi metaforično – kompleksno mrežo zgodovinskih referenc in formalnih sredstev v vsej njihovi razslojenosti. Delo je polifonija narave in spomina, umetnostne zgodovine in ustvarjalčevih intimnih odzivov na uradne zgodbe. Žirija je prepoznala umetnikovo sposobnost ustvariti večplastno strukturo, ki združuje lokalnost in globalnost.
Delo na bienalu: Odsevi zemlje (2015) in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria (2015), delo je bilo narejeno za 31. grafični bienale

Nagrada žirije (raziskovalna rezidenca): Declan Clarke
Žirija predlaga, da se rezidenca podeli Declanu Clarku, čigar film na fascinanten način raziskuje čas in politiko, snovnost informacij in stvarnost meja. Delo uspešno vključuje grafične elemente in negibnost podob, s čimer ponazarja kuratorsko strategijo, ki širi formalni in konceptualni okvir bienala. Delo problematizira trenje med osebnimi spomini in širšim družbenopolitičnim kontekstom v Evropi.
Delo na bienalu: Skupinski portret z razstrelivom (2014)

Posebna omemba žirije: Pilar Quinteros
Bienale je pomembna platforma za mlade ustvarjalce, ki se šele uveljavljajo. Posebno omembo si umetnica Pilar Quinteros zasluži za izjemen angažma in domiselno izvedbo projekta.
Delo na bienalu: Katedrala svobode (2015), delo je bilo narejeno za 31. grafični bienale

Nagrada za življenjsko delo: Peter Gidal
Žirija bi rada izrazila občudovanje ob globoki predanosti neumornemu eksperimentiranju. Sodelovanje Petra Gidala na letošnjem bienalu je simbol kuratorske vključitve večplastnih praks, ki so zmožne raziskovati in preseči ločnice med literaturo in likovno umetnostjo, eksperimentalnim filmom in fotografijo, reprezentacijo, tehnologijo, ohranjanjem in širjenjem.
Deli na bienalu: Knjige kazal (1993–še poteka) in Deset izgubljenih redkih knjig: nočna mora prodajalcev knjig (2011)

Fotografije: Arhiv MGLC. Foto: Jaka Babnik.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Alejandra Pizarnik, Nočna pevka

Izšla je knjiga Cantora nocturna/Nočna pevka, ki v dvojezični špansko-slovenski izdaji predstavlja delo kultne argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972), Knjiga je izšla kot eden od projektov 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva. 

Knjiga prinaša reprezentativen izbor pesničine poezije iz vseh njenih pesniških zbirk in iz pesmi, ki niso bile zbrane v knjige, njeno ključno prozo Krvava grofica in zapise, v katerih je spregovorila o svojem delu.

Urednik knjige je Miklavž Komelj; prevajalca sta Nada Kavčič in Miklavž Komelj. Eseje o pesnici in njenem ustvarjanju so prispevali Nada Kavčič, Miklavž Komelj in Yucef Merhi. Knjigo je oblikoval Ivian Kan Mujezinović.

Iz ateljev Švicarije

Marija Mojca Pungerčar: TRI BOTANIČNE ZGODBE
20. 12. 2018–18. 4. 2019

odprtje razstave:
četrtek, 20. december, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija,
1. nadstropje, atelje št. N 1

Razstava Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar združuje tri sveže cikluse del, ki se posvečajo majhnim in intimnim pojavom njenega vsakdanjika. Z uporabo fotografije in s pomočjo obdelave tekstila ustvarja drobne kombinirane instalacije, ki namigujejo na nekatera temeljna eksistenčna vprašanja, kot so razmerje med kulturo in naravo ter odnos posameznika do neposredne okolice, empatije, minevanja in lastnega telesa.

Kustos: Miha Colner
Svetovanje in tehnična podpora: Marjan Kokot
Producent: Kulturno umetniško društvo Trivia
Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana

Odpiralni čas
21. 12. 2018–20. 1. 2019, torek in sreda, 15.00–17.00
ob drugih delovnih dneh je ogled možen po dogovoru.
21. 1.–18. 4. 2019, ogled po dogovoru
Zaprto ob vikendih in praznikih, razen v petek, 8. 2 2019.

Za ogled pišite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si ali pokličite po telefonu: 041 882 593.

Vodstva po razstavi
torek, 8. 1. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica
petek, 8. 2. 2019, 14.00–20.00: celodneven ogled razstave z avtorico
sreda, 6. 3. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica

Klikni za več


Marija Mojca Pungerčar: Preraščanje, 2018 (detajl inštalacije, digitalni tisk, ročna pletenina). Foto: Nada Žgank.

VEČER Z MANCO KOŠIR: ZGODBE O KNJIGAH IN LJUDEH

torek, 11. december, ob 18. uri
brezplačno

Decembrski večer z Manco bo zadišal po praznikih, ki jih slavimo z umetnostjo, znanostjo in premišljevanjem o prihodnosti ljudi in sveta, kamor nas bo vodila knjižica Michela Serresa Palčica. O svojem delu in ljubih knjigah bodo govorili umetnica Eva Petrič, znanstvenik dr. Miha Kos in prevajalec Luka Krek. Večer bo glasbeno obogatil duo Čemomka.

Eva Petrič je multimedijska vizualna umetnica in pisateljica, živeča med New Yorkom, Dunajem in Ljubljano, ki k nam prihaja s svojima novima, še po tisku dišečima knjigama.

Dr. Miha Kos, fizik, promotor znanosti in vseživljenjskega učenja, ustanovitelj in vodja Hiše eksperimentov, s katero zaliva radovednost, ustvarjalnost in razmišljanje z lastno glavo.

Luka Krek je študent magistrskega študija prevajalstva, tako in drugače angažirani državljan ter član ekipe, ki je prevedla Palčico.

Čemomka je duo, ki ga sestavljata štipendista MOL, nagrajevana violončelist Gal Golob in harmonikar Nejc Poljanec; kot pravita, »igrata svašta«, od moderne do ljudske glasbe.

MILTON GLASER, PLAKATI

23. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 23. november, ob 13. uri

Avtorja in njegove plakate bo predstavila poznavalka vizualnih komunikacij dr. Petra Černe Oven.

Milton Glaser (1929, New York) je eden najpomembnejših grafičnih oblikovalcev na svetu. V petdesetletni karieri je oblikoval na stotine celostnih grafičnih podob, revije, časopise, knjige, ovitke LP-plošč, ter ustvaril na tisoče plakatov. V zgodovino oblikovanja se je zapisal z ikoničnim logotipom »I love NY«. Milton Glaser se je odločil, da mestu Ljubljana donira petintrideset avtorskih plakatov (nastalih med letoma 1966 in 2016), ki bodo po razstavi obogatili zbirko Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Posebna zahvala za razstavo gre Mirku Iliću, ki se mu je ideja za donacijo porodila leta 2017, ko je kot predavatelj in avtor razstave TOLERANCE gostoval na Festivalu strpnosti. Tega s podporo MOL vsako leto organizirata Mini teater in Judovski kulturni center.


Milton Glaser, Plakati, 2018.

Vodstvo po razstavi Nathalie Du Pasquier, Fair Game

torek, 18. december, ob 17. uri
vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno

Vodstvo poteka v slovenskem (začetek ob 17.00) in angleškem jeziku (začetek ob 17.30), vodi muzejski informator
Gregor Dražil.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Nathalie Du Pasquier, Fair Game

30. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 30. november, ob 13. uri

Odprtje razstave bo spremljalo vodstvo umetnice Nathalie Du Pasquier in kustosinje razstave Kate Sutton.

Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.

Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnej formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku, ki jih umetnica imenuje »navidezno pohištvo«).

Kustosinja razstave je Kate Sutton.


Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.