Nagrade 31. grafičnega bienala

Žirija za veliko nagrado 31. grafičnega bienala v sestavi Breda Kolar Sluga (predsednica), Adam Budak, Emily King in Alessandro Rabottini je odločila, da:
veliko nagrado 31. grafičnega bienala prejme Ištvan Išt Huzjan.

Nagrado žirije (raziskovalna rezidenca) prejme Declan Clarke,
posebno omembo žirije prejme Pilar Quinteros in
nagrado za življenjsko delo prejme Peter Gidal.

Obrazložitev žirije

31. grafični bienale z vključitvijo instalacij, filmov, arhivskega gradiva, javnih intervencij, skulptur in risb širi temeljno razumevanje grafičnega ustvarjanja, grafičnega dela, reprodukcije in cirkulacije. Nicoli Lees je uspelo v vseh galerijskih prostorih ustvariti prepričljiv dialog med različnimi deli in ob tem problematizirati tako zgodovino bienala kakor tudi možnosti novih naročil. Razstava združuje mlade ustvarjalce in zgodovinske osebnosti, njena širina pa raziskuje stanje grafičnega medija v številnih zahtevnih smereh.

Velika nagrada: Ištvan Išt Huzjan
Instalacija Ištvana Išta Huzjana odseva – tako dobesedno kakor tudi metaforično – kompleksno mrežo zgodovinskih referenc in formalnih sredstev v vsej njihovi razslojenosti. Delo je polifonija narave in spomina, umetnostne zgodovine in ustvarjalčevih intimnih odzivov na uradne zgodbe. Žirija je prepoznala umetnikovo sposobnost ustvariti večplastno strukturo, ki združuje lokalnost in globalnost.
Delo na bienalu: Odsevi zemlje (2015) in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria (2015), delo je bilo narejeno za 31. grafični bienale

Nagrada žirije (raziskovalna rezidenca): Declan Clarke
Žirija predlaga, da se rezidenca podeli Declanu Clarku, čigar film na fascinanten način raziskuje čas in politiko, snovnost informacij in stvarnost meja. Delo uspešno vključuje grafične elemente in negibnost podob, s čimer ponazarja kuratorsko strategijo, ki širi formalni in konceptualni okvir bienala. Delo problematizira trenje med osebnimi spomini in širšim družbenopolitičnim kontekstom v Evropi.
Delo na bienalu: Skupinski portret z razstrelivom (2014)

Posebna omemba žirije: Pilar Quinteros
Bienale je pomembna platforma za mlade ustvarjalce, ki se šele uveljavljajo. Posebno omembo si umetnica Pilar Quinteros zasluži za izjemen angažma in domiselno izvedbo projekta.
Delo na bienalu: Katedrala svobode (2015), delo je bilo narejeno za 31. grafični bienale

Nagrada za življenjsko delo: Peter Gidal
Žirija bi rada izrazila občudovanje ob globoki predanosti neumornemu eksperimentiranju. Sodelovanje Petra Gidala na letošnjem bienalu je simbol kuratorske vključitve večplastnih praks, ki so zmožne raziskovati in preseči ločnice med literaturo in likovno umetnostjo, eksperimentalnim filmom in fotografijo, reprezentacijo, tehnologijo, ohranjanjem in širjenjem.
Deli na bienalu: Knjige kazal (1993–še poteka) in Deset izgubljenih redkih knjig: nočna mora prodajalcev knjig (2011)

Fotografije: Arhiv MGLC. Foto: Jaka Babnik.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Odtisi in vtisi 2

Odtisi in vtisi 2
5. 7.–2. 10. 2022
MGLC Grad Tivoli

Odprtje: torek, 5. julij, ob 19. uri

Razstava je nastala na podlagi javnega poziva slovenskim umetnicam in umetnikom vseh generacij, ki aktivno ustvarjajo na področju umetnosti tiska in grafike, in je izhodišče za nadaljnje raziskovanje slovenske grafične produkcije in njene vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse.

Mednarodna strokovna žirija v sestavi Barbora Kundračikova (CZ), Mario Čaušić (HR) in Miloš Đorđević (RS) je izmed 114 prijavljenih izbrala dela 43 umetnic in umetnikov.

Več.

 

Poletje v Tivoliju '22

POLETJE V TIVOLIJU 2022
5.–28. 7. 2022
Grad Tivoli in MGLC Švicarija

Že dvanajsto leto se okolica Gradu Tivoli in MGLC Švicarije poleti spremeni v največje zeleno in sveže kulturno prizorišče v mestu. Koncerti, filmske projekcije, razstave in vodstva, ustvarjalne delavnice – raznolik umetniški program bo poskrbel, da bodo poletni večeri sredi narave osvežujoči in nepozabni. 

Več.

 

Lea Culetto: Marodiranje

1. 6.–31. 7. 2022
MGLC Švicarija

Po prvem letu bivanja in dela v ateljeju za mlade umetnike v MGLC Švicariji se predstavlja Lea Culetto, ki v svojih delih razkriva tabuje in predstave o ženskem telesu in z njim povezano družbeno afirmacijo in stigmatizacijo hkrati. Projekt Marodiranje sestavljajo preproste bele majice z odtisom umetničinega menstrualnega madeža. Sporočilnost je neposredna, dekodirana, razkrita – intimni akt menstruiranja prehaja z odtisom menstrualne krvi na ukrojenih majicah v javni prostor in diskurz.

Več.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.