Nagrade 31. grafičnega bienala

Žirija za veliko nagrado 31. grafičnega bienala v sestavi Breda Kolar Sluga (predsednica), Adam Budak, Emily King in Alessandro Rabottini je odločila, da:
veliko nagrado 31. grafičnega bienala prejme Ištvan Išt Huzjan.

Nagrado žirije (raziskovalna rezidenca) prejme Declan Clarke,
posebno omembo žirije prejme Pilar Quinteros in
nagrado za življenjsko delo prejme Peter Gidal.

Obrazložitev žirije

31. grafični bienale z vključitvijo instalacij, filmov, arhivskega gradiva, javnih intervencij, skulptur in risb širi temeljno razumevanje grafičnega ustvarjanja, grafičnega dela, reprodukcije in cirkulacije. Nicoli Lees je uspelo v vseh galerijskih prostorih ustvariti prepričljiv dialog med različnimi deli in ob tem problematizirati tako zgodovino bienala kakor tudi možnosti novih naročil. Razstava združuje mlade ustvarjalce in zgodovinske osebnosti, njena širina pa raziskuje stanje grafičnega medija v številnih zahtevnih smereh.

Velika nagrada: Ištvan Išt Huzjan
Instalacija Ištvana Išta Huzjana odseva – tako dobesedno kakor tudi metaforično – kompleksno mrežo zgodovinskih referenc in formalnih sredstev v vsej njihovi razslojenosti. Delo je polifonija narave in spomina, umetnostne zgodovine in ustvarjalčevih intimnih odzivov na uradne zgodbe. Žirija je prepoznala umetnikovo sposobnost ustvariti večplastno strukturo, ki združuje lokalnost in globalnost.
Delo na bienalu: Odsevi zemlje (2015) in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria (2015), delo je bilo narejeno za 31. grafični bienale

Nagrada žirije (raziskovalna rezidenca): Declan Clarke
Žirija predlaga, da se rezidenca podeli Declanu Clarku, čigar film na fascinanten način raziskuje čas in politiko, snovnost informacij in stvarnost meja. Delo uspešno vključuje grafične elemente in negibnost podob, s čimer ponazarja kuratorsko strategijo, ki širi formalni in konceptualni okvir bienala. Delo problematizira trenje med osebnimi spomini in širšim družbenopolitičnim kontekstom v Evropi.
Delo na bienalu: Skupinski portret z razstrelivom (2014)

Posebna omemba žirije: Pilar Quinteros
Bienale je pomembna platforma za mlade ustvarjalce, ki se šele uveljavljajo. Posebno omembo si umetnica Pilar Quinteros zasluži za izjemen angažma in domiselno izvedbo projekta.
Delo na bienalu: Katedrala svobode (2015), delo je bilo narejeno za 31. grafični bienale

Nagrada za življenjsko delo: Peter Gidal
Žirija bi rada izrazila občudovanje ob globoki predanosti neumornemu eksperimentiranju. Sodelovanje Petra Gidala na letošnjem bienalu je simbol kuratorske vključitve večplastnih praks, ki so zmožne raziskovati in preseči ločnice med literaturo in likovno umetnostjo, eksperimentalnim filmom in fotografijo, reprezentacijo, tehnologijo, ohranjanjem in širjenjem.
Deli na bienalu: Knjige kazal (1993–še poteka) in Deset izgubljenih redkih knjig: nočna mora prodajalcev knjig (2011)

Fotografije: Arhiv MGLC. Foto: Jaka Babnik.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Boris Jesih: Povezave

30. 11. 2017–11. 3. 2017

Boris Jesih (1943) se je umetniško uveljavil konec šestdesetih let v krogu ekspresivnih figuralikov. Pod vplivom poparta se je z geometrijskim preoblikovanjem vsakdanjih predmetov odzival na značilnosti duha časa in se kasneje usmeril predvsem v krajinarstvo. Kot grafik se odlikuje v tehnikah visokega in ploskega tiska, z vrhuncem v barvni litografiji. Kot nagrajenec 13. mednarodnega grafičnega bienala leta 1979 (posebna nagrada za mladega avtorja) je opozoril nase s serijo litografij, katerih nabor imamo v zbirki MGLC. Na pregledni razstavi so ob litografijah na ogled tudi risbe, slike in fotografije, s katerimi poudarjamo povezave v njegovem ustvarjalnem procesu in med njegovimi deli. 


Boris Jesih: Vrata (1983, barvna litografija).

 

 

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #10

Tanja Radež:

SREČNO NOVO LETO 2018

5. 12. 2017–8. 1. 2018

TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

Tanja Radež se pogosto znajde v samoizpraševanju o smislu oblikovanja nacionalne simbolike. Simbolni znaki narodne identitete so pogosto zgolj okraševanje, in ne več opora za ustvarjanje svetle prihodnosti. Simboli in barve pa vztrajajo skozi spreminjajočo se zgodovino, kajti človek očitno mora začrtati meje svojega bivanja in označevati suverenost skupine, ki ji pripada. 


Tanja Radeže: SREČNO NOVO LETO 2018.

 

Kopiranje

14. 12. 2017–4. 1. 2018

odprtje razstave
četrtek, 14. december, ob 17. uri, Ustvarjalni center Švicarija

Projekt Kopiranje v knjigi umetnika predstavlja 11 umetnikov, ki so vsak po svoje razvili in ustvarili svoj pogled na kopiranje in kopijo.

Umetniki: Kate Bingaman-Burt, Tate Foley, JULM (Jason Urban & Leslie Mutchler), Leah Mackin, Test Print (Amze Emmons), Garret Orr, Nez Pez, Nika Rupnik, Grace Synder, RL Tillman, Breanne Trammell
Kustos: Printeresting


Foto: Printeresting.

Iz ateljejev Švicarije

Marija Mojca Pungerčar: Predvideno je prehodno obdobje

14. 12. 2017–16. 2. 2018

odprtje:
četrtek, 14. december, ob 19. uri, Ustvarjalni center Švicarija
(1. nadstropje)
ob 18. uri vodstvo po razstavi z Marijo Mojco Pungerčar in kustosinjo Nino Jezo

Pri projektu Predvideno je prehodno obdobje umetnica Marija Mojca Pungerčar izhaja iz izbora fotografskih posnetkov, s katerimi je v daljšem časovnem obdobju dokumentirala zasebne dogodke, ki predstavljajo ali nakazujejo pomembne življenjske prelomnice. 


Marija Mojca Pungerčar: Predvideno je prehodno obdobje.