Nagradi 32. grafičnega bienala

Žirija za veliko nagrado 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva v sestavi Anne Barlow, Mike Cooter, Bige Örer in Maruša Sagadin je odločila, da:

veliko nagrado 32. grafičnega bienala prejme Alejandro Paz.

Nagrado za raziskovalno rezidenco prejme Carlos Monroy.

Obrazložitev žirije

Velika nagrada 32. grafičnega bienala: Alejandro Paz

V svojem projektu za 32. grafični bienale se Alejandro Paz ukvarja z zaplatami odstranjene barve in analizo, ki razkriva plasti zgodovine, ki jih vsebuje tkivo zgradb, v katerih se nahajajo galerijski prostori Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Pazovi subtilni posegi te fragmente prekrivajo z delnimi podobami tetovirane kože gvatemalskih zapornikov – ki same po sebi pomenijo kompleksno beleženje razredne pripadnosti, družbenega statusa in pripadnosti tolpam, ki ga prikriva arhitektura državne oblasti. S prepričljivim ravnovesjem med grafičnimi fotografskimi podobami in poetičnim oživljanjem beleženja zgodovine, nabrane v plasteh kože tako arhitekturnih kakor tudi fizičnih teles, je Pazovo delo za 32. grafični bienale silovit premislek o prepletenosti družbenih, arhitekturnih in političnih dejavnikov, ki konstituirajo individualno in kolektivno identiteto. Zaradi moči tega dela znotraj umetnikove širše prakse, ki zajema umetnost in arhitekturo, performans in instalacije, je žirija z veseljem izbrala Alejandra Paza za dobitnika velike nagrade leta 2017.

Delo na bienalu: Podkožno (2017), delo je bilo narejeno za 32. grafični bienale.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

 

Nagrada za raziskovalno rezidenco: Carlos Monroy

Delo Carlosa Monroya za letošnji bienale je presunljivo uprizorilo in prekrilo vrsto ljudskih pripovedk o preporodu in regeneraciji v naravi. Monroy, ki ga je navdihnila slovenska karnevalska figura kurenta, je začel uprizarjati vrsto kostumiranih reprezentacij mitičnih figur, ki so hkrati fokus in utelešenje teh ljudskih praznovanj. Z ukvarjanjem s slovensko zgodovino (Monroy je v svojo instalacijo vključil lesorez Franceta Miheliča iz leta 1955, ki upodablja kurenta) in v sodelovanju z izvajalci iz Studia za sodobni ples (Ljubljana) je Monroy ustvaril atmosfersko video instalacijo primerjalnih, nenavadno samotnih in skrivnostnih obredov, ki se uprizarjajo po mestu ponoči. Z uporabo telesa kot političnega in estetskega orodja Monroyevo delo zastavlja zanimiva vprašanja o uprizarjanju ritualov v različnih kulturah. Žirija je zaradi njegovega raziskovanja prepričana, da bi mu nadaljnje raziskovanje in ukvarjanje z Ljubljano, ki ga omogočata nagrada žirije in rezidenca, več kot koristilo.

Delo na bienalu: Bafomet. Edino inkarnirano rojstvo., 2017, performans in videoinstalacija, delo je bilo narejeno za 32. grafični bienale.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

TIPANKA O ŠVICARIJI

sreda, 25. april, 11.00–13.00, Ustvarjalni center Švicarija
predavanje in delavnica, izvaja
dr. Aksinja Kermauner

Javno predavanje z delavnico je uvod v proces izdelave tipanke (tipne knjige) Ustvarjalnega centra Švicarija.

Za sodelovanje v delavnici, ki bo potekala v drugem delu srečanja, so zaradi omejenega prostora obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si.

Kako vidijo ljudje z okvaro vida? Kdo so? Kako jim omogočiti čim prijaznejše bivanje v okolju, ki ni prilagojeno za njih? Predavanje in delavnica bosta poskus premagovanja stereotipov, predsodkov, strahov ..., saj se bodo udeleženci s črnimi prevezami čez oči in simulacijskimi očali poskušali dotakniti sveta slepih in slabovidnih, hkrati pa bodo na lastni koži občutili, kaj bi se dalo izboljšati. 

Pisateljica in tiflopedagoginja
dr. Aksinja Kermauner je na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS) poučevala slovenščino in likovni pouk do leta 2013, od leta 2011 pa predava kot docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (predmet metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri inkluzivna pedagogika). Piše znanstvene in strokovne članke ter leposlovje za otroke, mladino in odrasle (izdanih 24 knjig), je avtorica prve slovenske tipne slikanice za slepe Snežna roža. Vodi projekte za senzibilizacijo okolja in inkluzijo otrok s posebnimi potrebami. Je podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, predsednica Upravnega odbora Bralnega društva ter predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

David Lynch: Ogenj na odru

Vodstvo po razstavi 

torek, 24. april, ob 18. uri,
vstopnina za razstavo

Vodi kustos razstave Božidar Zrinski.

Torkova vodstva po razstavi

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

David Lynch: Ogenj na odru

11. Kulturološki simpozij o resnici
Post-resničnost

V Ljubljani od 18. do 20. aprila
poteka 11. Kulturološki simpozij, tokrat o resnici, naslovljen Post-resničnost, ki ga organizira kulturološko društvo Kult.co. Na zaključni dan ste vabljeni, da prisluhnete panelu Umetnost in resnica.

petek, 20. april, 17.00–20.00, Ustvarjalni center Švicarija, vstop prost

17:00 Maja Burja, Urška AplincVariable (performans)

PANEL IV
18:00 Bor BevcIgranje resničnosti
18:20 Vesna LiponikResničnost Črepinj Bojana Vasića
18:40 Marija GlavašO umetnosti življenja
19:30 Teja Tegelj: Sončni zahod skozi najljubše okno (konceptualno umetniško delo)
20:00 Bara KolencDelavnica Postresničnosti (performans)

David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

Prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Razstava Ogenj na odru 
prinaša izbor sedemdesetih grafik v tehniki litografije, predstavitev pa zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov. S prepletanjem temačnosti in skrivnostnosti, ki se prelivata prek njegovega celotnega spektra umetnosti, se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu v postavitvi razstave z odrsko logiko sledi
scenograf Branko Hojnik.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.