Nagradi 32. grafičnega bienala

Žirija za veliko nagrado 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva v sestavi Anne Barlow, Mike Cooter, Bige Örer in Maruša Sagadin je odločila, da:

veliko nagrado 32. grafičnega bienala prejme Alejandro Paz.

Nagrado za raziskovalno rezidenco prejme Carlos Monroy.

Obrazložitev žirije

Velika nagrada 32. grafičnega bienala: Alejandro Paz

V svojem projektu za 32. grafični bienale se Alejandro Paz ukvarja z zaplatami odstranjene barve in analizo, ki razkriva plasti zgodovine, ki jih vsebuje tkivo zgradb, v katerih se nahajajo galerijski prostori Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Pazovi subtilni posegi te fragmente prekrivajo z delnimi podobami tetovirane kože gvatemalskih zapornikov – ki same po sebi pomenijo kompleksno beleženje razredne pripadnosti, družbenega statusa in pripadnosti tolpam, ki ga prikriva arhitektura državne oblasti. S prepričljivim ravnovesjem med grafičnimi fotografskimi podobami in poetičnim oživljanjem beleženja zgodovine, nabrane v plasteh kože tako arhitekturnih kakor tudi fizičnih teles, je Pazovo delo za 32. grafični bienale silovit premislek o prepletenosti družbenih, arhitekturnih in političnih dejavnikov, ki konstituirajo individualno in kolektivno identiteto. Zaradi moči tega dela znotraj umetnikove širše prakse, ki zajema umetnost in arhitekturo, performans in instalacije, je žirija z veseljem izbrala Alejandra Paza za dobitnika velike nagrade leta 2017.

Delo na bienalu: Podkožno (2017), delo je bilo narejeno za 32. grafični bienale.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

 

Nagrada za raziskovalno rezidenco: Carlos Monroy

Delo Carlosa Monroya za letošnji bienale je presunljivo uprizorilo in prekrilo vrsto ljudskih pripovedk o preporodu in regeneraciji v naravi. Monroy, ki ga je navdihnila slovenska karnevalska figura kurenta, je začel uprizarjati vrsto kostumiranih reprezentacij mitičnih figur, ki so hkrati fokus in utelešenje teh ljudskih praznovanj. Z ukvarjanjem s slovensko zgodovino (Monroy je v svojo instalacijo vključil lesorez Franceta Miheliča iz leta 1955, ki upodablja kurenta) in v sodelovanju z izvajalci iz Studia za sodobni ples (Ljubljana) je Monroy ustvaril atmosfersko video instalacijo primerjalnih, nenavadno samotnih in skrivnostnih obredov, ki se uprizarjajo po mestu ponoči. Z uporabo telesa kot političnega in estetskega orodja Monroyevo delo zastavlja zanimiva vprašanja o uprizarjanju ritualov v različnih kulturah. Žirija je zaradi njegovega raziskovanja prepričana, da bi mu nadaljnje raziskovanje in ukvarjanje z Ljubljano, ki ga omogočata nagrada žirije in rezidenca, več kot koristilo.

Delo na bienalu: Bafomet. Edino inkarnirano rojstvo., 2017, performans in videoinstalacija, delo je bilo narejeno za 32. grafični bienale.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Napovedujemo novo razstavo

Nataša Berk: 1. neomejena razstava

2. 4.–19. 5. 2019

odprtje:
torek, 2. april, ob 19. uri
Švicarija

Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Sodelujoči avtorji preizprašujejo kredibilnost podob in njihovih pomenov v času prenasičenosti z vizualnimi impulzi in analizirajo dvoumnost medijskih sporočil na svetovnem spletu.

Prostorska intervencija Nataše Berk in skupine umetnikov v Švicariji prikazuje njihovo raznovrstno vizualno produkcijo, ki se običajno pojavlja v virtualnem prostoru svetovnega spleta in na družbenih omrežjih. Tokrat pa se seli v fizični prostor. Skupaj raziskujejo fenomenologijo podobe v javnosti in njen vpliv na dojemanje stvarnosti ter na ironičen način naslavljajo normative reklamne industrije, tendencioznost množičnih medijev, voajerizem in družbene konvencije posameznikove pojavnosti. V sklopu razstave so tako predstavljena dela, ki se posvečajo razmisleku o naravi podobe v vsakdanjem življenju. Fotografije, videi, objekti in kolaži odpirajo vprašanja razumevanja vizualne kulture v obdobju, ko je javni prostor nasičen z vsebinami in podobami, ter vprašanja o manipulativnosti podobe in ambivalentnosti njenih pomenov.

Kustos: Miha Colner


Foto: Nataša Berk.

PRVO VODSTVO PO RAZSTAVI

DANES

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

torek, 26. marec, ob 17. uri
v slovenskem jeziku in ob 17.30
v angleškem jeziku

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno
Vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Prijazno vabljeni!

ODPRTJE RAZSTAVE

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in 
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

odprtje
petek, 22. marec, ob 18. uri

22. 3.–19. 5. 2019

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center.

Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Kustos razstave Kyoji Takizawa je izbral atraktivne avtorje, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.

Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana. Avtorja razstave sta Nevenka Šivavec in Gregor Dražil.

Razstavo v maju spremlja istoimenski mednarodni simpozij.

Oblikovanje razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.


Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (lesorez in sitotisk).