Nagradi 32. grafičnega bienala

Žirija za veliko nagrado 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva v sestavi Anne Barlow, Mike Cooter, Bige Örer in Maruša Sagadin je odločila, da:

veliko nagrado 32. grafičnega bienala prejme Alejandro Paz.

Nagrado za raziskovalno rezidenco prejme Carlos Monroy.

Obrazložitev žirije

Velika nagrada 32. grafičnega bienala: Alejandro Paz

V svojem projektu za 32. grafični bienale se Alejandro Paz ukvarja z zaplatami odstranjene barve in analizo, ki razkriva plasti zgodovine, ki jih vsebuje tkivo zgradb, v katerih se nahajajo galerijski prostori Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Pazovi subtilni posegi te fragmente prekrivajo z delnimi podobami tetovirane kože gvatemalskih zapornikov – ki same po sebi pomenijo kompleksno beleženje razredne pripadnosti, družbenega statusa in pripadnosti tolpam, ki ga prikriva arhitektura državne oblasti. S prepričljivim ravnovesjem med grafičnimi fotografskimi podobami in poetičnim oživljanjem beleženja zgodovine, nabrane v plasteh kože tako arhitekturnih kakor tudi fizičnih teles, je Pazovo delo za 32. grafični bienale silovit premislek o prepletenosti družbenih, arhitekturnih in političnih dejavnikov, ki konstituirajo individualno in kolektivno identiteto. Zaradi moči tega dela znotraj umetnikove širše prakse, ki zajema umetnost in arhitekturo, performans in instalacije, je žirija z veseljem izbrala Alejandra Paza za dobitnika velike nagrade leta 2017.

Delo na bienalu: Podkožno (2017), delo je bilo narejeno za 32. grafični bienale.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

 

Nagrada za raziskovalno rezidenco: Carlos Monroy

Delo Carlosa Monroya za letošnji bienale je presunljivo uprizorilo in prekrilo vrsto ljudskih pripovedk o preporodu in regeneraciji v naravi. Monroy, ki ga je navdihnila slovenska karnevalska figura kurenta, je začel uprizarjati vrsto kostumiranih reprezentacij mitičnih figur, ki so hkrati fokus in utelešenje teh ljudskih praznovanj. Z ukvarjanjem s slovensko zgodovino (Monroy je v svojo instalacijo vključil lesorez Franceta Miheliča iz leta 1955, ki upodablja kurenta) in v sodelovanju z izvajalci iz Studia za sodobni ples (Ljubljana) je Monroy ustvaril atmosfersko video instalacijo primerjalnih, nenavadno samotnih in skrivnostnih obredov, ki se uprizarjajo po mestu ponoči. Z uporabo telesa kot političnega in estetskega orodja Monroyevo delo zastavlja zanimiva vprašanja o uprizarjanju ritualov v različnih kulturah. Žirija je zaradi njegovega raziskovanja prepričana, da bi mu nadaljnje raziskovanje in ukvarjanje z Ljubljano, ki ga omogočata nagrada žirije in rezidenca, več kot koristilo.

Delo na bienalu: Bafomet. Edino inkarnirano rojstvo., 2017, performans in videoinstalacija, delo je bilo narejeno za 32. grafični bienale.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Od bienala do bienala

28.–30. november
MGLC in Ustvarjalni center Švicarija

Predstavitev knjig
Nočna pevka (izbor del argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972)
Jure Detela, Izbrane pesmi (1951–1992) 
sreda, 28. november, ob 18. uri
MGLC

Simpozij
Iracionalnost bienala
četrtek, 29. november, 10:00–17.00
Ustvarjalni center Švicarija

Odprtje razstave
Nathalie du Pasquier: Fair Game
kustosinja Kate Sutton
petek, 30. november, ob 13. uri
MGLC

Trodnevni dogodek z naslovom Od bienala do bienala je odložen premislek o lanskem 32. mednarodnem grafičnem bienalu: Kriterij rojstva. Sestavljajo ga predstavitev knjig Alejandre Pizarnik Nočna pevka in Izbrane pesmi Jureta Detele, mednarodni simpozij Iracionalnost bienala, ki odpira vprašanje bienalske strukture in kritike le-te ter samostojna razstava Nathalie Du Pasquier z naslovom Fair Game. Predstavitev knjige, simpozij in razstava kot različni mediji percepcije vabijo k razmisleku o fenomenu bienala.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Milton Glaser, Plakati

NAPOVEDUJEMO

23. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 23. november, ob 13. uri

Avtorja in njegove plakate bo predstavila poznavalka vizualnih komunikacij dr. Petra Černe Oven.

Milton Glaser (1929, New York) je eden najpomembnejših grafičnih oblikovalcev na svetu. V petdesetletni karieri je oblikoval na stotine celostnih grafičnih podob, revije, časopise, knjige, ovitke LP-plošč, ter ustvaril na tisoče plakatov. V zgodovino oblikovanja se je zapisal z ikoničnim logotipom »I love NY«. Milton Glaser se je odločil, da mestu Ljubljana donira petintrideset avtorskih plakatov (nastalih med letoma 1966 in 2016), ki bodo po razstavi obogatili zbirko Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Posebna zahvala za razstavo gre Mirku Iliću, ki se mu je ideja za donacijo porodila leta 2017, ko je kot predavatelj in avtor razstave TOLERANCE gostoval na Festivalu strpnosti. Tega s podporo MOL vsako leto organizirata Mini teater in Judovski kulturni center.


Milton Glaser, Plakati, 2018.

 

Nathalie Du Pasquier, Fair Game

NAPOVEDUJEMO

3O. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 30. november, ob 13. uri

Odprtje razstave bo spremljalo vodstvo umetnice Nathalie Du Pasquier in kustosinje razstave Kate Sutton.

Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.

Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnejše formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku (umetnica jih imenuje »navidezno pohištvo«), ki jo je ustvarila v našem grafičnem ateljeju za sitotisk.

Kustosinja razstave je Kate Sutton.


Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.