Pogovori z umetniki 32. grafičnega bienala

V pogovorih se predstavljajo nekateri od umetnikov, ki sodelujejo na 32. grafičnem bienalu. S to zamislijo smo želeli umetniško prakso posameznih avtorjev predstaviti širšemu občinstvu ter obenem spodbudili dialog med umetnikom in lokalnimi kulturnimi akterji. Okolje pogovora spodbuja neformalno razpravo o predstavljeni umetniški praksi in tudi o njenih morebitnih navezavah na lokalni kontekst.

POGOVOR Z UMETNIKOM: CARLOS MONROY

torek, 25. april, ob 18. uri, Predavalnica (pritličje MGLC)

Njegovo delo temelji predvsem na performansu, kjer raziskuje potencial telesa, ki v trenutku, ko ozavesti lastni revolucionarni potencial, da kritizira, hvali in najde načine, kako država, kapital in nasilje ter družbeni pritisk vplivajo na naše življenje, postane politično in estetsko orodje. S temi premisleki Carlos Monroy razvija dela v različnih medijih. Živi in dela razpet med Bogoto in Sao Paolom.

       

Fotografiji: Carlos Monroy: Latino Love 2, Sabedoria. Z dovoljenjem umetnika.

POGOVOR Z UMETNIKOM: ALEJANDRO PAZ

sreda, 5. april, ob 18. uri, Predavalnica (pritličje)

V programu 32. grafičnega bienala bo eden od gostujočih umetnikov Alejandro Paz predstavil svojo umetniško prakso. Zaradi letošnje odprte strukture bienala je Alejandro Paz trenutno v Ljubljani in raziskuje vsebinski kontekst, v katerega bo umestil svoje delo za bienale.

Alejandro Paz je umetnik in arhitekt, ki dela in živi v Gvatemali. Na področju arhitekture in oblikovanja je izvedel projekte v ZDA, Gvatemali in Srednji Ameriki. V svoji umetniški praksi se ukvarja s političnimi in družbenimi aspekti izgradnje posameznih in skupinskih identitet. Pogosto se izraža skozi družbeno občutljive performanse in inštalacije, izvedene v javnem prostoru. V performansu Guardaespaldas (april 2002) je najel bodyguarda, da je varoval klošarja med njegovim »delovnim dnem« na ulicah Gvatemala Cityja. Razstavljal je na samostojnih in skupinskih razstavah, na bienalu v Havani in São Paolu. Alejandra Paza je za sodelovanje na 32. grafičnem bienalu izbrala Regina Jose Galindo, nagrajenka 29. grafičnega bienala. 

Fotografije: Alejandro Paz: Guardaespaldas (2002). Z dovoljenjem umetnika.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #2

Mina Fina: Za vse je pravi čas/If only for the joy of my sadness

4. 4.–9. 5. 2017, TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

odprtje: torek, 4. april, ob 17. uri

Projekt Za vse je pravi čas/If only for the joy of my sadness temelji na vizualni zgoščenosti prostora, ki ga avtorica oblikuje s pomočjo silhuet rastlin in človeških teles. Rastline s svojo prvinsko podobo, preprostostjo v oblikah, prepletenostjo in večplastnostjo, tvorijo v kontrastnem okolju svetlobe in senc podobo neprehodne, zaraščene in bujne krajine. Vanjo so umeščene ploskovite in prazne silhuete človeških figur, oropane detajlov, vendar s poudarjeno govorico teles v nenaravnih in zaigranih pozah.

Mina Fina: Včasih nič, včasih kaplja čez rob.
Foto: Žiga Mihelčič. Arhiv MGLC.

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

16. 6.–29. 10. 2017

32. grafični bienale poleg osrednje razstave Kriterij rojstva (MGLC, Švicarija in Galerija ŠKUC) predstavlja tudi tradicionalno razstavo dobitnika prejšnje velike nagrade bienala, tokrat Ištvana Išta Huzjana, v Mestni galeriji Ljubljana, dela Petra Gidala, dobitnika nagrade za življenjsko delo na 31. bienalu, projekt nagrajenke občinstva 31. grafičnega bienala Mete Grgurevič, pregledno razstavo Marie Bonomi v Galeriji Jakopič ter pester diskurzivni program z mednarodnim simpozijem. Od drugih projektov so tu mednarodni plakatni projekt dobri sosed v sodelovanju z bienalom iz Istanbula, knjiga, ki predstavlja delo argentinske pesnice Alejandre Pizarnik, in grafična mapa umetnikov 32. grafičnega bienala, ki je na ogled v Galeriji Kresija.

Zini!, Sodobna zinovska produkcija

Predstavitev umetniške publikacije Last Mango in Paris
četrtek, 4. maj, ob 18. uri, Predavalnica (pritiličje MGLC)

Založba Look Back and Laugh napoveduje izid umetniške publikacije imenovane Last Mango in Paris. Knjiga se ukvarja z vizualnim raziskovanjem skritega in čudnega sveta rastlin in zelenja. Vsebuje dela dvaindvajsetih domačih in tujih likovnih umetnikov. Njihove grafične kompozicije, tiskane v tehniki risograf, vas vabijo, da z njimi vstopite v čudaške kotičke zelenega gozda, pred katerim so vas svarili starši, ko ste bili otroci.