PREBUDI SVOJA ČUTILA Z URBANO JOGO: umetniško delo, prostor in joga

 

Kaj: dvodnevna delavnica za vse generacije
Kdaj: petek, 20. oktober, 16.00–20.00; sobota, 21. oktober, 14.00–18.00
Kje: Ustvarjalni center Švicarija, park Tivoli
Vstopnina:
vstop z vstopnico 32. grafičnega bienala Ljubljana
Obvezne prijave: lili.sturm@mglc-lj.si

Četudi je človeško telo predpogoj za vsa naša zaznavanja in dojemanja, mišljenje in delovanje, je bilo slednje v kontekstu recepcije umetniškega dela in arhitekture v zgodovini pogosto zapostavljeno. Branje umetniškega dela in arhitekture skozi telo preko dotika, vonja, zvoka in okusa je bilo v primerjavi z intelektualnim dojemanjem označeno kot manj kompetentno. Jogijska praksa ne pripomore le k boljšemu zavedanju lastnega telesa in njegovih vsebin, temveč tudi k splošni senzibilnosti ter s tem dojemljivosti. Je torej mogoče umetnino in arhitekturo videti, brati tudi drugače?

Dvodnevna delavnica urbane joge odpira doživljanje umetnosti in arhitekture s čutno meditacijo v gibanju. Skozi različne faze zavedanja telesa v prostoru bomo sledili dražljajem umetnosti in arhitekture.

Izkusili bomo:
•vodeno čutno meditacijo: zavedanje telesa v prostoru
•vodeno čutno meditacijo v gibanju: sledenje čutnim dražljajem arhitekture in umetniškega dela
•predstavitev metode čutne integracije človeškega telesa in prostora z uporabo fotografije kot medija
•interpretacijo izbranega umetniškega dela ali prostora skozi telo z uporabo fotografije kot medija
•javna predstavitev rezultatov in serije fotografij udeležencev delavnice.

Opozorilo: Udeležba na delavnici je na lastno odgovornost posameznika.

Delavnico vodi Anja Humljan, arhitektka in učiteljica joge (TUY), vodička po razstavi Lili Šturm, muzejska svetovalka v MGLC.

Anja Humljan ima z raziskovalno arhitekturo deset let mednarodnih izkušenj, s poučevanjem joge pa petnajst. Iz arhitekture je diplomirala v Sloveniji, na Danskem je študirala digitalno oblikovanje, v Avstraliji multimedijsko umetnost, o jogi in plesu pa se je izobraževala v ZDA. Z danskimi kolegi je kot najmlajša Slovenka razstavljala na Beneškem bienalu arhitekture. Zasnovala je laboratorij za eksperimentalno arhitekturo Space Potential in ustanovila mednarodno platformo za čutno integracijo človeka in urbanega prostora The Urban Yoga. Svoje delo zadnjih let je strnila v knjigi The Urban Yoga.

Razmislek o jogi v razstavnem prostoru in kako se meditacija v gibanju lahko poveže z vizualno umetnostjo

 

Prvi muzeji in galerije niso bili namenjeni javnim ogledom, obisk v njih je veljal za privilegij izbranega posameznika. Šele v drugi polovici 20. stoletja se širša in laična javnost začenja intenzivneje vključevati v poljudnejše dogodke, kot so vodstva, delavnice, predavanja, filmi, koncerti … Tudi v zdajšnjem trenutku »ekonomije doživetja prostega časa« se zdi, da je čas za programe, ki poleg izobraževanja in spodbujanja ustvarjalnosti v enaki meri omogočajo tudi medsebojno druženje in sprostitev.
Joga v galerijskem prostoru je lahko ena od priložnosti za socializacijo obiskovalcev. Obiskovalce v proces doživljanja umetnosti in prostora uvede na način ugodnega fizičnega rituala. Doda nove pomene obstoječim vsebinam, krepi našo pozornost in čuječnost, ter zlahka udomači razstavni prostor, v katerem obiskovalec svoj obisk doživi kot obred. Od časa jamskih slikarij naprej umetnost odpira prostor med našimi mislimi in čustvi in komunicira tisto, česar besede ne zmorejo – zmorejo pa morebiti telesa s svojo fizično prisotnostjo in naravnim (nagonskim) odzivom na situacije.

Muzejski in galerijski razstavni postori še vedno bolj ali manj veljajo za polja konservativnega. A le-to izkazujejo na pozitiven način, saj se kot čuvarji avtentičnega ali prikazovalci življenja per se naslavljajo na osnovno človeško željo po razumevanju in občutenju. Tudi mi kot obiskovalci in udeleženci tovrstnega doživetja, še preden vstopimo v te prostore, s sabo ne prinašamo zgolj želje po novem znanju, temveč iščemo tudi dialog in dopolnitev s svojimi že obstoječimi prepričanji, idejami, vzorci, predsodki. Četudi kot obiskovalci ne zmoremo razumeti vsega, kar vidimo v razstavnem prostoru (še posebej v primeru sodobne umetnosti), lahko razvijemo občutek identifikacije z videnim. – Kar pa je privilegij svobodne izbire med doživetji današnjega časa.

Lili Šturm, muzejska svetovalka v MGLC

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

TIPANKA O ŠVICARIJI

sreda, 25. april, 11.00–13.00, Ustvarjalni center Švicarija
predavanje in delavnica, izvaja
dr. Aksinja Kermauner

Javno predavanje z delavnico je uvod v proces izdelave tipanke (tipne knjige) Ustvarjalnega centra Švicarija.

Za sodelovanje v delavnici, ki bo potekala v drugem delu srečanja, so zaradi omejenega prostora obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si.

Kako vidijo ljudje z okvaro vida? Kdo so? Kako jim omogočiti čim prijaznejše bivanje v okolju, ki ni prilagojeno za njih? Predavanje in delavnica bosta poskus premagovanja stereotipov, predsodkov, strahov ..., saj se bodo udeleženci s črnimi prevezami čez oči in simulacijskimi očali poskušali dotakniti sveta slepih in slabovidnih, hkrati pa bodo na lastni koži občutili, kaj bi se dalo izboljšati. 

Pisateljica in tiflopedagoginja
dr. Aksinja Kermauner je na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS) poučevala slovenščino in likovni pouk do leta 2013, od leta 2011 pa predava kot docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (predmet metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri inkluzivna pedagogika). Piše znanstvene in strokovne članke ter leposlovje za otroke, mladino in odrasle (izdanih 24 knjig), je avtorica prve slovenske tipne slikanice za slepe Snežna roža. Vodi projekte za senzibilizacijo okolja in inkluzijo otrok s posebnimi potrebami. Je podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, predsednica Upravnega odbora Bralnega društva ter predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

David Lynch: Ogenj na odru

Vodstvo po razstavi 

torek, 24. april, ob 18. uri,
vstopnina za razstavo

Vodi kustos razstave Božidar Zrinski.

Torkova vodstva po razstavi

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

David Lynch: Ogenj na odru

11. Kulturološki simpozij o resnici
Post-resničnost

V Ljubljani od 18. do 20. aprila
poteka 11. Kulturološki simpozij, tokrat o resnici, naslovljen Post-resničnost, ki ga organizira kulturološko društvo Kult.co. Na zaključni dan ste vabljeni, da prisluhnete panelu Umetnost in resnica.

petek, 20. april, 17.00–20.00, Ustvarjalni center Švicarija, vstop prost

17:00 Maja Burja, Urška AplincVariable (performans)

PANEL IV
18:00 Bor BevcIgranje resničnosti
18:20 Vesna LiponikResničnost Črepinj Bojana Vasića
18:40 Marija GlavašO umetnosti življenja
19:30 Teja Tegelj: Sončni zahod skozi najljubše okno (konceptualno umetniško delo)
20:00 Bara KolencDelavnica Postresničnosti (performans)

David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

Prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Razstava Ogenj na odru 
prinaša izbor sedemdesetih grafik v tehniki litografije, predstavitev pa zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov. S prepletanjem temačnosti in skrivnostnosti, ki se prelivata prek njegovega celotnega spektra umetnosti, se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu v postavitvi razstave z odrsko logiko sledi
scenograf Branko Hojnik.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.