PREBUDI SVOJA ČUTILA Z URBANO JOGO: umetniško delo, prostor in joga

 

Kaj: dvodnevna delavnica za vse generacije
Kdaj: petek, 20. oktober, 16.00–20.00; sobota, 21. oktober, 14.00–18.00
Kje: Ustvarjalni center Švicarija, park Tivoli
Vstopnina:
vstop z vstopnico 32. grafičnega bienala Ljubljana
Obvezne prijave: lili.sturm@mglc-lj.si

Četudi je človeško telo predpogoj za vsa naša zaznavanja in dojemanja, mišljenje in delovanje, je bilo slednje v kontekstu recepcije umetniškega dela in arhitekture v zgodovini pogosto zapostavljeno. Branje umetniškega dela in arhitekture skozi telo preko dotika, vonja, zvoka in okusa je bilo v primerjavi z intelektualnim dojemanjem označeno kot manj kompetentno. Jogijska praksa ne pripomore le k boljšemu zavedanju lastnega telesa in njegovih vsebin, temveč tudi k splošni senzibilnosti ter s tem dojemljivosti. Je torej mogoče umetnino in arhitekturo videti, brati tudi drugače?

Dvodnevna delavnica urbane joge odpira doživljanje umetnosti in arhitekture s čutno meditacijo v gibanju. Skozi različne faze zavedanja telesa v prostoru bomo sledili dražljajem umetnosti in arhitekture.

Izkusili bomo:
•vodeno čutno meditacijo: zavedanje telesa v prostoru
•vodeno čutno meditacijo v gibanju: sledenje čutnim dražljajem arhitekture in umetniškega dela
•predstavitev metode čutne integracije človeškega telesa in prostora z uporabo fotografije kot medija
•interpretacijo izbranega umetniškega dela ali prostora skozi telo z uporabo fotografije kot medija
•javna predstavitev rezultatov in serije fotografij udeležencev delavnice.

Opozorilo: Udeležba na delavnici je na lastno odgovornost posameznika.

Delavnico vodi Anja Humljan, arhitektka in učiteljica joge (TUY), vodička po razstavi Lili Šturm, muzejska svetovalka v MGLC.

Anja Humljan ima z raziskovalno arhitekturo deset let mednarodnih izkušenj, s poučevanjem joge pa petnajst. Iz arhitekture je diplomirala v Sloveniji, na Danskem je študirala digitalno oblikovanje, v Avstraliji multimedijsko umetnost, o jogi in plesu pa se je izobraževala v ZDA. Z danskimi kolegi je kot najmlajša Slovenka razstavljala na Beneškem bienalu arhitekture. Zasnovala je laboratorij za eksperimentalno arhitekturo Space Potential in ustanovila mednarodno platformo za čutno integracijo človeka in urbanega prostora The Urban Yoga. Svoje delo zadnjih let je strnila v knjigi The Urban Yoga.

Razmislek o jogi v razstavnem prostoru in kako se meditacija v gibanju lahko poveže z vizualno umetnostjo

 

Prvi muzeji in galerije niso bili namenjeni javnim ogledom, obisk v njih je veljal za privilegij izbranega posameznika. Šele v drugi polovici 20. stoletja se širša in laična javnost začenja intenzivneje vključevati v poljudnejše dogodke, kot so vodstva, delavnice, predavanja, filmi, koncerti … Tudi v zdajšnjem trenutku »ekonomije doživetja prostega časa« se zdi, da je čas za programe, ki poleg izobraževanja in spodbujanja ustvarjalnosti v enaki meri omogočajo tudi medsebojno druženje in sprostitev.
Joga v galerijskem prostoru je lahko ena od priložnosti za socializacijo obiskovalcev. Obiskovalce v proces doživljanja umetnosti in prostora uvede na način ugodnega fizičnega rituala. Doda nove pomene obstoječim vsebinam, krepi našo pozornost in čuječnost, ter zlahka udomači razstavni prostor, v katerem obiskovalec svoj obisk doživi kot obred. Od časa jamskih slikarij naprej umetnost odpira prostor med našimi mislimi in čustvi in komunicira tisto, česar besede ne zmorejo – zmorejo pa morebiti telesa s svojo fizično prisotnostjo in naravnim (nagonskim) odzivom na situacije.

Muzejski in galerijski razstavni postori še vedno bolj ali manj veljajo za polja konservativnega. A le-to izkazujejo na pozitiven način, saj se kot čuvarji avtentičnega ali prikazovalci življenja per se naslavljajo na osnovno človeško željo po razumevanju in občutenju. Tudi mi kot obiskovalci in udeleženci tovrstnega doživetja, še preden vstopimo v te prostore, s sabo ne prinašamo zgolj želje po novem znanju, temveč iščemo tudi dialog in dopolnitev s svojimi že obstoječimi prepričanji, idejami, vzorci, predsodki. Četudi kot obiskovalci ne zmoremo razumeti vsega, kar vidimo v razstavnem prostoru (še posebej v primeru sodobne umetnosti), lahko razvijemo občutek identifikacije z videnim. – Kar pa je privilegij svobodne izbire med doživetji današnjega časa.

Lili Šturm, muzejska svetovalka v MGLC

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Boris Jesih: Povezave

30. 11. 2017–11. 3. 2017

Boris Jesih (1943) se je umetniško uveljavil konec šestdesetih let v krogu ekspresivnih figuralikov. Pod vplivom poparta se je z geometrijskim preoblikovanjem vsakdanjih predmetov odzival na značilnosti duha časa in se kasneje usmeril predvsem v krajinarstvo. Kot grafik se odlikuje v tehnikah visokega in ploskega tiska, z vrhuncem v barvni litografiji. Kot nagrajenec 13. mednarodnega grafičnega bienala leta 1979 (posebna nagrada za mladega avtorja) je opozoril nase s serijo litografij, katerih nabor imamo v zbirki MGLC. Na pregledni razstavi so ob litografijah na ogled tudi risbe, slike in fotografije, s katerimi poudarjamo povezave v njegovem ustvarjalnem procesu in med njegovimi deli. 


Boris Jesih: Vrata (1983, barvna litografija).

 

 

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #10

Tanja Radež:

SREČNO NOVO LETO 2018

5. 12. 2017–8. 1. 2018

TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

Tanja Radež se pogosto znajde v samoizpraševanju o smislu oblikovanja nacionalne simbolike. Simbolni znaki narodne identitete so pogosto zgolj okraševanje, in ne več opora za ustvarjanje svetle prihodnosti. Simboli in barve pa vztrajajo skozi spreminjajočo se zgodovino, kajti človek očitno mora začrtati meje svojega bivanja in označevati suverenost skupine, ki ji pripada. 


Tanja Radeže: SREČNO NOVO LETO 2018.

 

Kopiranje

14. 12. 2017–4. 1. 2018

odprtje razstave
četrtek, 14. december, ob 17. uri, Ustvarjalni center Švicarija

Projekt Kopiranje v knjigi umetnika predstavlja 11 umetnikov, ki so vsak po svoje razvili in ustvarili svoj pogled na kopiranje in kopijo.

Umetniki: Kate Bingaman-Burt, Tate Foley, JULM (Jason Urban & Leslie Mutchler), Leah Mackin, Test Print (Amze Emmons), Garret Orr, Nez Pez, Nika Rupnik, Grace Synder, RL Tillman, Breanne Trammell
Kustos: Printeresting


Foto: Printeresting.

Iz ateljejev Švicarije

Marija Mojca Pungerčar: Predvideno je prehodno obdobje

14. 12. 2017–16. 2. 2018

odprtje:
četrtek, 14. december, ob 19. uri, Ustvarjalni center Švicarija
(1. nadstropje)
ob 18. uri vodstvo po razstavi z Marijo Mojco Pungerčar in kustosinjo Nino Jezo

Pri projektu Predvideno je prehodno obdobje umetnica Marija Mojca Pungerčar izhaja iz izbora fotografskih posnetkov, s katerimi je v daljšem časovnem obdobju dokumentirala zasebne dogodke, ki predstavljajo ali nakazujejo pomembne življenjske prelomnice. 


Marija Mojca Pungerčar: Predvideno je prehodno obdobje.