Predstavitev

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave. V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu. Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Švicarija – »umetniško gnezdo« Ljubljane

Ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2017 vabimo v park Tivoli v Ustvarjalni center Švicarija na predavanje o zgodovini te historične stavbe in vodeni ogled 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva.

sobota, 30. september, 11.00–13.00, Ustvarjalni center Švicarija, vstop prost

Zgodovino Švicarije bosta predstavili Tatjana Adamič
in Aleksandra Renčelj Škedelj, konservatorki ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki je tudi aktivno sodelovala pri prenovi stavbe.

Predavanju bo sledil vodeni ogled osrednje razstave 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva v družbi umetnostnega zgodovinarja Gregorja Dražila.

V času predavanje in vodstva deluje otroški kotiček Palček Bienalček, prostor za animacije, varovanje in delavniške aktivnosti za otroke. Brezplačno.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

FESTIVAL SONICA – SONICA V PARKU
30. september, od 17. ure naprej
Ustvarjalni center Švicarija, Park Tivoli

SONICA se na zadnji festivalski dan seli v park. Na dvorišču Ustvarjalnega centra Švicarija bo popoldne potekala glasbeno-programerska delavnica
GranuRise, ki ji bo sledil jam session in nastop improvizacijske noise skupine Kikimore. Pod večer bomo festival zaključili s koncertom Jana Jelineka, z uvodom Battle-ax na violi in elektroniki.

Program
17:00 Andrej Kobal: GranuRise
Delavnica in jam session, Dvorišče pred Ustvarjalnim centrom Švicarija
19:00 Kikimore
Koncert, Dvorišče pred Ustvarjalnim centrom Švicarija
21:00 Battle-ax, Jan Jelinek
Koncert, Ustvarjalni center Švicarija

Vstopnice za večerni koncert:
z rezervacijo na naslov mota.museum@gmail.com (Jelinek):
7 eur
Vstopnina na vratih: 10 eur

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

Ujetost v zaznavi?
Javno vodstvo po osrednji razstavi 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva, vodi Hana Ostan Ožbolt
torek, 26. september, ob 17. uri, začetek vodstva v MGLC

V iskanju odgovora na vprašanje, kako lahko k umetnosti pristopimo drugače, je letošnji 32. grafični bienale vpeljal določene novosti: razstavo brez osrednje figure kuratorja, proces izbire sodelujočih umetnikov so prevzeli umetniki sami, namesto koncepta pa so prejeli pesem Jureta Detele Kriterij rojstva, ki je spodbudila njihov odziv.

Hana Ostan Ožbolt bo na vodstvu predstavila svoj pogled na letošnji 32. grafični bienale in izpostavila tiste umetniške projekte, ki so pritegnili njeno pozornost.

Hana Ostan Ožbolt je diplomirana komparativistka in nemcistka, ki trenutno zaključuje magistrski študij na oddelku za umetnostno zgodovino. Bila je del 15. generacije šole za kustose in kritike sodobne umetnosti, med Ljubljano in Berlinom pa je v zadnjih letih opravljala številne prakse oziroma zaposlitve v polju sodobne umetnosti, o njej občasno tudi piše.

 

V času vodstva deluje otroški kotiček Palček Bienalček, prostor za animacije, varovanje in delavniške aktivnosti za otroke. Brezplačno.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

Ta teden na bienalu

Projekcija filma
Kenji Mizoguči: Legenda o Ugetsu (1953)
sreda, 20. september, ob 20. uri
Slovenska Kinoteka (Miklošičeva 28)

Delavnica za mlade 14+ 
Eksperimentalni animirani film 
četrtek, 21. september, 16.30–19.30, Ustvarjalni center Švicarija

Maria Bonomi, Za vedno grafika
(Galerija Jakopič)
Javni vodstvi po razstavi
sobota, 23. september, ob 16. 30 uri,
v angleškem jeziku
nedelja, 24. september, ob 16.30 uri,
v slovenskem jeziku

Gostovanje 32. grafičnega bienala v Pragi
sobota, 23. september
Gostujemo na ljubljanski predstavitvi arhitekta Jožefa Plečnika v češkem glavnem mestu.


Kenji MizogučiLegenda o Ugetsu (1953).