Predstavitev

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave. V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu. Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Skrivno življenje knjig, literarna omizja

DANES

sreda, 23. maj, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija, brezplačno

Knjiga Šopek Cankarjevih pisem odstira življenje Ivana Cankarja na Rožniku v letih, ko je postal pravi Ljubljančan. Bil je zvezdnik svojega časa, množično so ga obiskovali ugledni meščani pa tudi trume dijakov in študentov, s katerimi je rad neumorno klepetal. V tem času je nastalo nekaj njegovih najlepših del. Njegova stalna postojanka je bila tudi Švicarija. 

Na tretjem dogodku iz cikla Skrivno življenje knjig se bomo posvetili Ivanu Cankarju nekoliko drugače. Kako avtorja približati mlajšim generacijam? Je aktualen tudi v današnjem času? 

Gosta sta Marjetka Krapež, profesorica na Gimnaziji Vič, vodja literarnega kluba L'etažer in Andrej Koritnik, profesor na Osnovni šoli Prežihovega Voranca.
Moderatorka je Nika Kovač


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 27. maj, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.
vstopnina: 2 eur

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.

Prijazno vabljeni!


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.

S fotoaparatom spoznavam poklice

22. 5.–3. 6. 2018
Predavalnica (pritličje MGLC)

Fotografska razstava S fotoaparatom spoznavam poklice je nastala v sklopu fotografskega projekta Skozi moje oči, ki ga že četrto leto zapored organizira Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana pod vodstvom

Tanje Povšič in v sodelovanju s fotografinjama Tino Ramujkić in Polono Ponikvar.

David Lynch: Ogenj na odru

JUTRI

David Lynch je Slovenec
Okrogla miza o vplivu Davida Lyncha na slovensko identiteto

četrtek, 24. maj, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija, brezplačno

Ko je v javnosti završalo, da MGLC prireja razstavo Davida Lyncha v Ljubljani in pravzaprav prvo njegovo predstavitev kot likovnega umetnika v Sloveniji, je bilo prvo in edino vprašanje: »Pa on pride?« Na enem izmed pripravljalnih srečanj smo projekt predstavili tudi Marcelu Štefančiču, jr., ki pa je med drugim takoj našel odgovor na mnogokrat zastavljeno vprašanje: »Saj on je že tukaj!« Hipoma se je porodila ideja, da je David Lynch pravzaprav Slovenec. Koliko je torej Slovenca v Lynchu in koliko je Lyncha v Slovencu?

O tem in podobnih vprašanjih bomo razpravljali na okrogli mizi, na kateri bodo sodelovali gostje: Marcel Štefančič, jr., filmski kritik, televizijski voditelj in publicist; Mirt Komel, filozof, sociolog in pisatelj; Stojan Pelko, filozof in sociolog, in Ana Jovanović, filozofinja.

Torkova vodstva po razstavi

torek, 29. maj, ob 18. uri

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.

David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

Prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Razstava Ogenj na odru 
prinaša izbor sedemdesetih grafik v tehniki litografije, predstavitev pa zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov. S prepletanjem temačnosti in skrivnostnosti, ki se prelivata prek njegovega celotnega spektra umetnosti, se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu v postavitvi razstave z odrsko logiko sledi
scenograf Branko Hojnik.

Kustos razstave je Božidar Zrinski.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica animacije v programu razstave Davida Lyncha za mlade 12+

nedelja, 13. maj, 11.00–14.00

Delavnica je brezplačna, obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si

Druženje, igriva ustvarjalnost in srečanje z velikanom filmske umetnosti! Vse to in še več se obeta na ustvarjalni delavnici animacije, ki jo v programu razstave David Lynch, Ogenj na odru namenjamo mladim 12+ ter tudi spremljajočim staršem.

Na razstavi si bomo v družbi galerijske mentorice Petre Derganc ogledali serijo petih kratkih animiranih in eksperimentalnih filmov, ki jih je ustvaril kultni režiser in vsestranski umetnik David Lynch. Obiskali bomo tudi Lynch Lab, galerijski studio, ki daje priložnost za aktiven in ustvarjalen odziv obiskovalcev. Sledila bo delavnica v tehniki stop animacije (snemanje sliko po sliko). Pod vodstvom mentoric Andreje Goetz in Jelene Dragutinović bomo ustvarili skupen animirani film. Tokratna delavnica je zadnja v seriji delavnic animacije v letošnjem šolskem letu, ki jih je izvajalo Društvo Slon na razstavah v MGLC.

Kako so videti izdelki, animirani kratki filmi, pa je mogoče videti na povezavah:

animirani film 32 grafičnega bienala: Kriterij rojstva

animirani film ob razstavi Boris Jesih, Povezave

Delavnica je tudi del nedeljskega dogajanja Čarobni dan v Tivoliju.

Vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

(Psihodramsko) Srečanje z Lynchem 

nedelja, 27. maj, 11.00–16.00, vstopnina 5 EUR (vstopnica za razstavo)

Izkustvena delavnica pomeni srečanje z glavnimi mislimi o ustvarjalnosti iz Lyncheve knjige Kako ujeti veliko ribo ob psihodramskih tehnikah. Namenjena je aktivnemu raziskovanju lastne ustvarjalnosti ob odigravanji (enactment). Bi se želeli (s tem, ko se postavimo v njihove vloge) srečati s svojim oceanom in velikimi in malimi ustvarjalnimi ribami v njem ali morda raje kar z Lynchem?

Psihodrama je po vsem svetu znana in v stroki uveljavljena akcijska skupinska psihoterapevtska metoda, ki jo je razvil Jacob Levy Moreno, njene tehnike pa se lahko uporabljajo tudi zunaj psihoterapije v umetniškoustvarjalne in druge namene. Osnovna lastnost psihodrame je odrsko odigravanje notranjega sveta in življenjskih situacij posameznika. Psihodrama vzpodbuja ustvarjalno mišljenje, da bi posameznik prevzel iniciativo in našel nove, boljše odzive na situacije, ki se mu ponavljajo. V psihodrami je dobrodošel vsak, ki se želi ob igri srečevati s sabo in z drugimi.

Delavnico vodi Tomi Janežič, gledališki režiser in izredni profesor na AGRFT.

Delavnica bo potekala v dveh delih z enim odmorom. Udeleženci morajo biti prisotni od začetka do konca. Število prijavljenih je omejeno. Obvezne prijave do zapolnitve mest na lili.sturm@mglc-lj.si.

Vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.