Predstavitev

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave. V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu. Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #12

Ivian Kan Mujezinović
Interferenca 3/1

6. 2.–5. 3. 2018

odprtje: torek, 6. februar, ob 17. uri
TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

Ivian Kan Mujezinović je oblikovalec, fotograf, član oblikovalske skupnosti Grupa Ee, basist in vokalist glasbene skupine Čao Portorož ter dobitnik mnogih pohval in strokovnih nagrad za celostne oblikovalske rešitve.


Ivian Kan Mujezinović:
Interferenca 3/1.

Slovenski kulturni praznik v MGLC

četrtek, 8. februar, 10.00–18.00, brezplačno

10.00–18.00 brezplačen ogled razstave Boris Jesih, Povezave
11.00 vodstvo za družine z grafično delavnico, vodijo muzejska svetovalka Lili Šturm, Katja Kovše in Petja Kolenko.
15.00 javno vodstvo z avtorico razstave mag. Bredo Škrjanec in umetnikom Borisom Jesihom.

Prijazno vabljeni!


Foto: Katja Kovše. Arhiv MGLC.  

ŠVICARIJA: SKUPNOST, UMETNOST IN NARAVA

8. 2. 2018–6. 1. 2019

odprtje, 8. februar ob 12. uri

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava nas skozi prizmo kulturne zgodovine, arhitekture in vizualne umetnosti popelje v preteklost stavbe, nam razkrije nedavno prenovo in predstavi delovanje umetnikov v njej. Večslojno razstavo dopolnjujejo raznolike pedagoške aktivnosti za otroke, mlade, odrasle in družine z inkluzivnim, inovativnim in angažiranim pristopom do obiskovalcev. Skozi predavanja, vodstva, pogovore in druge dogodke aktualiziramo dediščino Švicarije in tako postanemo del njenega novega življenja.

Slovenski kulturni praznik in Dan Ustvarjalnega centra Švicarija

četrtek, 8. februar, 12.00–20.00

12.00 Odprtje projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava
Glasbeno-vizualna kulisa: vidžej Ticho Pixel.
13.00 Ogled razstave Švicarija: skupnost, umetnost in narava in odprta vrata ateljejev ter druženje z umetniki, uporabniki ateljejev v Ustvarjalnem centru Švicarija

Razstava in ateljeji bodo na ta dan odprti do 20. ure.
Brezplačno.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.