Predstavitev

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave. V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu. Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #4

ZADNJI VIKEND

LEALUDVIK: In the waters on Leviathan; I would go poof!

6. 6.–3. 7. 2017

odprtje: torek, 6. junij, ob 17. uri

In the waters on Leviathan je alternativna verzija projekta I would go poof!, le gozd zamenja za morje in močneje zagrize v okultistično simboliko. »I would go poof,« je Charles Manson z nasmehom na obrazu odvrnil na vprašanje sodnika o načrtih ob morebitnem pogojnem izpustu. Predpostavka o človeku kot svobodnem bitju je zabloda. Živimo v strahu, neskončni rutini, nemoči. Ujeti smo v odprtem zaporu. Svoboda je iluzija. Zaradi vseh naporov je človekova želja po svobodi, pogojnem izpustu, izhodu ali vsaj prehodu v drugo stanje vse pogostejša. Večina zato išče magično rešitev —> izginiti brez sledu: poof! 

LEALUDVIK: Ceremonies.

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

KRITERIJ ROJSTVA: DISKURZIVNI PROGRAM

Pogovor: Rojstvo Kriterija rojstva – o genezi in protokolih 32. grafičnega bienala

četrtek, 6. julij, 18.30, Galerija Škuc, brezplačno

Pogovor o izhodiščnih idejah, rizomski strukturi, procesu dela, razvoju razstave in vseh dilemah ter odločitvah, sprejetih ob nastajanju 32. grafičnega bienala na razstavi TO NI IME v Galeriji ŠKUC. Razstava prinaša koncentriran vpogled v nastanek letošnjega eksperimentalnega formata bienala in ob predstavljenih delih poskuša obuditi razmišljanje in tuhtanje, dvome in pomisleke ter dati neki drug pogled na osrednjo razstavo bienala in na njeno nastajanje v luči osrednje zavzetosti letošnje bienalske edicije: iskanja novih poti snovanja razstav.
V razpravi bodo sodelovali Miklavž Komelj, Yasmín Martín Vodopivec, Vladimir Vidmar in Nevenka Šivavec, člani bienalskega kolektiva in kustosi razstave TO NI IME.
Pogovor vodi Miha Colner.

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

BIENALE ZA OTROKE … živahno, zeleno in ustvarjalno v juliju

V počitniškem času v parku Tivoli pred prenovljenim Ustvarjalnim centrom Švicarija in Gradom Tivoli (MGLC) organiziramo BIENALSKE USTVARJALNICE, vsakodnevne delavnice za osnovnošolce. Potekajo vsak delavnik v juliju, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure, prijave zbirajo na Mestni ZPM Ljubljana, tel. 01/434 03 24, info@mzpm-ljubljana.si

Delavnice bodo na podlagi v celoto povezale zgodovinske bajke, rastlinsko in živalsko okolje in naravo Tivolija, gibanje in igro igra ter likovno izražanje. Delavnice vodi akademska slikarka Nika Rupnik.

Otroci se lahko udeležijo tudi programa PovezujeM/Tivolski ustvarjalni krog, ki ga organiziramo MGLC, Narodni muzej Slovenije (NMS), Moderna galerija (MG), Narodna galerija (NG), Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS). Skozi igro, ustvarjanje in druženje na nekoliko drugačen način spoznavajo muzejsko ustanove, zgodovino in umetnost. Delavnice potekajo od 10. do 14. julija, od 8. do 16. ure (kosilo je vključeno). Prijave zbira: natasa.robeznik@muzej-nz.si.