BIENALE

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave.

V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu.

Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018

MGLC/Ustvarjalni center Švicarija, Ljubljana, in NKD/Nordic Artists' Centre, Dale, objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018.
Na podlagi medinstitucionalne izmenjave med Ustvarjalnim centrom Švicarija (MGLC) in rezidenčnim centrom NKD Dale (Dale, Norveška) vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, k prijavi na umetniško rezidenco na Norveškem.

Izbrani umetnik se bo udeležil dvomesečne umetniške rezidence v rezidenčnem centru NKD, Dale.
Kandidati se prijavljajo za termin
1. junij–31. julij 2018. 

Rok za prijave je 5. marec 2018! 

Podrobno besedilo razpisa

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Tečaj kiparstva
Miti in fantastika ujeti v kip

marec–maj, enkrat na teden ob ponedeljkih, 17.00–20.00
(začetek 19. marec)

Fantastična bitja Damijana Kracine plujejo med umetnostjo, znanostjo in domišljijo. Pojem fantastičnega pa je tudi vsebinsko izhodišče tečaja. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti oblikovanja v glini in izdelajo vsak svojo izvirno skulpturo, navdihnjeno z mitologijo in fantastiko. Tečaj začnemo z javnim predavanjem.

30-urni tečaj vodi akademski kipar Damijan Kracina, uporabnik ateljeja v Ustvarjalnem centru Švicarija.

Sprejmemo največ 8 udeležencev.
Kotizacija: 180 eur.
Prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Uvod v tečaj, predavanje: O fantaziji in fantastičnem
predava dr. Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec.
torek, 13. marec, 18.00, brezplačno


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica za otroke
Bela krizantema ali umetnik v gibanju

● delavnica za otroke od 8. leta naprej, brezplačno
● začnemo v soboto, 10. marca
● prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Bela krizantema je delo, ki ga je Ivan Cankar napisal med svojim bivanjem v Švicariji. Polemični spis je še vedno presenetljivo aktualen. In kaj torej umetnik danes sporoča mladim? 

Projekt Bela krizantema ali umetnik v gibanju obsega večmesečne delavnice izdelovanja gibljivih kipov (mobilov), dve vodstvi udeležencev delavnic po Ustvarjalnem centru Švicarija in zaključno novoletno predstavo. Delavnice povezujejo več področij umetnosti, zasnovane so na raznolikih dimenzijah ustvarjanja.

Koncept in izvedba: Barbara Bulatović, režiserka in lutkarica

spomladanski del: Od podobe do lika
● Ob sobotah: 10. in 24. marec,
7. in 21. april, 5. maj, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, sobota, 12. maj.

Otroci v ustvarjalnem procesu zasnujejo poljuben lik iz odlomkov Bele krizanteme, in sicer na različne ustvarjalne načine (likovne, tehnološke, dramaturške in rokodelske), ter izdelajo gibljive figure, ki so podobne lutkam, pa vendar drugačne. 

jesenski del: Scenosled v prostoru
● Ob sobotah: 29. september,
13. in 27. oktober,
10. in 24. november, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, nedelja,
2. december.

Na začetku drugega sklopa otroci skupaj pripravijo scenosled za novoletno predstavo Bela krizantema. V procesu dela za interpretacijo lika, postavljenega v prostor, uporabimo manipulacijski, animacijski, dramaturški in scenografski pristop, določen v scenosledu. 
Zaključna predstava Bela krizantema, ki bo sinteza celoletnih delavnic, bo izvedena v prazničnem času,
v petek, 28. decembra.

Delavnice so del programa Sobotnice, ki ga izvajajo RogLab, revija Stripburger, Zavod Trajekt, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 25. februar, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.


Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.