BIENALE

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa se je zaradi bienala uveljavila tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave.

V več kot šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku Ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu.

Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PROGRAM POLETJA V TIVOLIJU

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

Torkovi koncerti
Vsak torek, 7.–28. 7., 20.00, pred Gradom Tivoli

Četrtkovi koncerti
Vsak četrtek, 2.–23. 7., 21.00, pred Švicarijo

Filmi v gozdu
Vsako nedeljo, 26. 7.–16. 8., 21.00, pred Švicarijo

Skupaj po razstavi
Vsak torek, 7. 7.–11. 8., ob 18.00, Grad Tivoli in Švicarija

Grafika na žlico
Vsak četrtek, 2. 7.–27. 8., ob 18.00, pred MGLC

Poletje v travi
Vsak torek in četrtek, 2. 7.–27. 8., 15.00–20.00, pred Švicarijo

Telo v gibanju
Vsako sredo, 1. 7.–26. 8., 19.00–20.00, začetek pred MGLC

Drop-in petkove delavnice
Vsak petek, 3. 7.–28. 8., 10.00–12.00, pred Gradom Tivoli in Švicarijo

Lutkovni večer
Sreda, 8. 7., 20.00–21.00, pred Švicarijo

PovezujeM/Tivolski ustvarjalni krog
Ponedeljek–petek, 24.–28. 8., 8.00–16.00, Grad Tivoli in Švicarija

Eksperimentalna grafika na koncu promenade
Ponedeljek–petek, 17.–21. 8., 9.00–13.00, Grad Tivoli

 

NAGRADNA IGRA POLETJE V TIVOLIJU

Pridružite se nam in obarvajte svoje poletje 2020. Naj bo nepozabno! Vabimo vas, da objavite fotografije z dogodkov in razstav Poletje v Tivoliju na facebooku in instagramu z označbo @MGLC Ljubljana in heštegom #poletjevtivoliju. Da bomo vaše fotografije lahko našli, morajo biti objavljene javno. Nekaj sodelujočih fotografij bomo izbrali in nagradili. Nagrajence objavimo 31. 8. 2020.

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

ČRNI TRG

19. 5.–16. 8. 2020

Črni trg Andreja Škufce je kiparska instalacija, ki temelji na modularnem ponavljanju. Njeno telo predstavlja futuristično žival, sestavljeno iz naših sodobnih biotehničnih razbitin – naftovodov, oceanskih kablov iz optičnih vlaken, ugorjev, eksoskeletov in najzgodnejših oblik cevastih večceličnih mikroorganizmov.

Kuratorka je Àngels Miralda.

Andrej Škufca: Zero Hedge (2019).

Povezava do znanstvenofantastičnega zapisa o razstavi Andreja Škufce, Črni trg: https://kreten.si/crni-trg/.

Povezava do videa Sodobna umetnost: Andrej Škufca, Črni trg: https://www.youtube.com/watch?v=Y64XMZ7v3I0.

 

 

SKUPNA POLETNA AKCIJA MUZEJEV IN GALERIJ V LJUBLJANI

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij

Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Cena enotne muzejske vstopnice za posameznike znaša 8,00 ter 16,00 evrov za družine. Akcija veja od 1. julija do 30. avgusta, karto pa lahko kupite v katerem koli izmed 11 muzejev.
Več

OBISKOVALCI, POZOR!

Z dnem (25. 6.) je v javnih zaprtih prostorih nošenje maske ponovno obvezno.

Veselimo se vaših obiskov in ob teh se bomo držali vseh varnostnih ukrepov, ki bodo ščitili obiskovalce in našo MGLC zasedbo. Prosimo vas, da se ob obisku držite navodil za preprečevanje širitve okužbe v skladu z navodili NIJZ in v času obiska nosite zaščitne maske, si ob vstopu razkužite roke ter se držite predpisane medsebojne razdalje.
Prav tako vas prosimo, da nas obiščete le v primeru, če ne kažete bolezenskih znakov.