Evropski projekti

 

Perennial Biennial

Partnerji v projektu:

Mednarodni grafični likovni center (MGLC)

Liverpool Biennial of Contemporary Art (vodja)

Bergen Assembly

Berlin Biennale for Contemporary Art

Riga International Biennial of Contemporary Art (RIBOCA)

Trajanje projekta: 2018–2022

Opis projekta: Perennial Biennial je del podpore projektom evropskega sodelovanja 2018 in projektom sodelovanja, ki se navezujejo na evropsko leto kulturne dediščine 2018, programa Ustvarjalna Evropa, področje kulture. Poleg Mednarodnega grafičnega likovnega centra v okviru tega projekta sodelujejo še štiri drugi bienali: Liverpoolski bienale, Bergen Assembly, Berlinski bienale za sodobno umetnost in Mednarodni bienale sodobne umetnosti v Rigi. Partnerji so v sektorju bienala in vizualnih umetnosti visoko usposobljeni, narava vključenih institucij pa je v sodelovanju in partnerstvu.

Projekt Perennial Biennial je vzniknil v kontekstu politične in finančne negotovosti v Evropi, ki je prinesla željo po tesnejšem sodelovanju ter podpori ustvarjalni in kulturni mobilnosti. S projektom se odzivamo na problematiko pomanjkanja skupnega delovanja partnerjev na nacionalnem in mednarodnem področju in odgovarjamo na potrebe po večji podpori bienalnih kuratorskih praks, raziskav, refleksiji in diskurzu na področju bienalov, pa tudi želji, da se v tem področju delujoči strokovni delavci povežejo z mednarodnimi praksami in tako ustvarijo dinamična nacionalna in mednarodna partnerstva. Prav tako sodoben značaj bienalov kliče po novih kuratorskih sposobnostih, ki jih zahteva kompleksnost umetniških del in angažiranje skupnosti, zaradi česar želimo s projektom ustvariti mednarodne priložnosti za razvoj stroke.

Model partnerstva je zastavljen prožno in mobilno, zato ga je, če okoliščine to narekujejo, mogoče prenesti od partnerja do partnerja. Deluje kot raziskovalna skupina, temelječa na strokovnem znanju, sposobnostih in izkušnjah vsakega partnerja, ki ustvarja vsoto, večjo od njenih delov. Partnerstvo je široko povezano in tvori mrežo, ki je tako lokalna kot globalna. Združuje ga raznolikost bienalnih praks od institucionalnih modelov, pristopov, regionalnih poudarkov do izkušenj.

Intelektualne in praktične cilje projekta Perennial Biennial, to je izmenjave znanj skozi raziskave, poglobljeno spoznavanje konteksta vsakega bienala in povečanje kuratorskih ter strokovnih znanj, bomo zasledovali s srečanji partnerjev (menedžment); kuratorskimi srečanji; objavami petih številk spletnega časopisa Stages, z izdajami, ki se nanašajo na vsakega partnerja in njegovo delo; sodelovanjem z Independent Curators International z namenom razviti intenzivne delavnice, mentorstva in povezovanja kustosov z mednarodno prakso; mednarodno konferenco, v sodelovanju z Mednarodnim združenjem bienala (IBA); in s strokovno publikacijo, ki bo izšla ob koncu projekta ter bo združevala raziskave in identificirala nove načine bienalnih praks in kuratorstva.

 

Sodelovanje 4 bienalov: BREZDELJE, DISCIPLINA IN KAZEN

Partnerji v projektu:

Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana

Bienale gibljivih podob Contour Mechelen, Belgija
Mednarodni bienale sodobne umetnosti Göteborg, Švedska
Bienale sodobne umetnosti Liverpool, Velika Britanija

Trajanje projekta: 2012−2014

Opis projekta: Del programa 30. grafičnega bienala je projekt Brezdelje, disciplina in kazen. S premierno predstavitvijo osmih umetniških del bienale promovira gibljive podobe.

Aktivnosti projekta: Produkcija, predstavitev in gostovanje umetniških del na vseh štirih bienalih.

Financer: Program Kultura

 

Password: Printmaking, potujoča razstava in umetniške rezidence

Partnerji v projektu:

Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Ljubljana
Hablar en Arte (HEA), Madrid
Frans Masereel Centrum (FMC), Kasterlee
Muzej moderne i suvremene umjetnosti (MMSU), Reka
Tallinn Print Triennial (TPT), Talin
International Print Society in Krakow (SMTG), Krakov

Trajanje projekta: 1. maj 2012 do 30. april 2014

Opis projekta: Password: Printmaking je projekt, podprt s sredstvi Programa Kultura Evropske unije, v katerem sodeluje šest evropskih institucij, ki svoje delovanje posvečajo raziskavi, promociji, zbiranju in/ali produkciji modernega in sodobnega grafičnega tiska in umetniških publikacij, koordinator projekta je MGLC. Projekt so vzpodbudili različni pogledi na sodobno grafično umetnost in poskus njene popularizacije in ovrednotenja v polju sodobnih umetniških praks.

Glavni cilji projekta so: prispevati k večji vidljivosti sodobne evropske umetniške grafike in reproduktibilnih umetniških praks, povezanih s tiskom, omogočiti umetnikom ustvarjanje in prepoznavnost izven nacionalnih okolij, prispevati k boljši mednarodni prepoznavnosti ustanov, ki se posvečajo promociji, produkciji, zbiranju in izobraževanju na področju grafične umetnosti, ustvariti kreativen dialog med umetniki, strokovnjaki, ustanovami in publikami, prispevati h kroženju umetniških del po Evropi in okrepiti teoretske podlage za vrednotenje sodobne grafične umetnosti.

Aktivnosti projekta: Partnerji v projektu bodo zastavljene cilje realizirali z različnimi aktivnostmi, ki bodo namenjene tako ljubiteljem grafične umetnosti kot tudi tistim, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. V obdobju trajanja projekta bodo potekala srečanja soorganizatorjev projekta, rezidence za umetnike in kustose (16), program izmenjave zaposlenih na področju grafične umetnosti (6), delavnice in dogodki, potujoča razstava in mednarodna konferenca. Aktivnosti se bodo dogajale na različnih lokacijah v šestih evropskih državah. Prva postaja potujoče razstave bo MGLC v Ljubljani. Razstava po izboru šestih kustosov bo predstavila dela 24 umetnikov iz držav EU, ki sodelujejo v projektu.

Financer: Program Kultura

Javni poziv slovenskim umetnikom za rezidenco v Španiji
 

Turneja knjig umetnika, umetniški natečaj in potujoči muzej

Partnerji v projektu:

Avstrijski muzej uporabnih umetnosti/sodobne umetnosti (MAK), Dunaj
Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
Muzej dekorativnih umetnosti (UPM), Praga

Trajanje projekta: 2010–2012

Opis projekta: Partnerji v projektu MGLC, MAK in UPM so v letu 2011 organizirali mednarodni natečaj na temo knjige umetnika z namenom, da bi vzpodbudili produkcijo in promocijo knjige umetnika kot umetniške forme. Partnerji so tudi digitalizirali svoje obstoječe zbirke knjige umetnika.

Aktivnosti projekta: Rezultat natečaja je bila potujoča razstava izbranih del, ki je bila izvedena kot mobilni muzej. 

Financer projekta: Program Kultura

ŽIVI SPOMIN, UMETNIŠKE PUBLIKACIJE V EVROPI - MREŽA ZA KATALOGIZACIJO, PREDSTAVITEV IN KOMUNIKACIJO 

Partnerji v projektu:

Neues Museum Weserburg Bremen, Bremen
Centre National de l'estampe et de l’art imprimé, Pariz
Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana

Trajanje projekta: 2008–2010

Opis projekta: Namen projekta je bil, da znanje in prakso partnerjev na področju katalogizacije umetniških publikacij poveže in vzpostavi sistem pravil, ki bi pri nadaljnjem delu pomagal vsem, ki se ukvarjajo z umetniškimi publikacijami. 

Aktivnosti projekta: Projekt je vključeval tudi tri specifične razstave s področja umetniških publikacij. Najvidnejši rezultat projekta je publikacija v angleškem in nemškem jeziku Priročnik za umetniške publikacije, Pravila katalogiziranja, definicija in opisi.

Financer: Program Kultura 

25. mednarodni grafični bienale 

Partnerji v projektu: 

Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana
Casino Luxembourg, Luksemburg 
Kaire-Designe, Vilna

Trajanje projekta: 2003–2005

Opis projekta: Kustos bienala Christophe Cherix je k sodelovanju na razstavi povabil ameriškega umetnika Allena Ruppensberga, da ustvari intervencije v prostoru, polnem knjig umetnika, časopisov, umetniške efemere in drugih umetniških publikacij, nastalih med letoma 2000 in 2003. K sodelovanju v projektu je povabil tudi neodvisne založnike in umetnike z vsega sveta.

Aktivnosti projekta: Partnerja v projektu sta bila povezovalni člen med bienalom in neodvisnimi založniki in umetniki Zahoda in Vzhoda, bienalska razstava pa je bila kot virtualni dogodek in predavanje prenesena v Luksemburg in Vilno.

Rezultat projekta je bil približno 500 novih publikacij, ki so postale del zbirke MGLC.

Financer: Program Kultura 2000

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Hiperzaposlovanje

Sebastian Schmieg, Pričakovanja in izvedbe (preživetvena ustvarjalnost), 2017–2018

 

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, predstavlja:

Hiperzaposlovanje

Kurator: Domenico Quaranta

Sodelujoči umetniki: Danilo Correale, Elisa Giardina Papa, Sanela Jahić, Silvio Lorusso, Jonas Lund, Michael Mandiberg, Sebastian Schmieg, Guido Segni

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2019

Koprodukcija: MGLC – Mednarodni grafični likovni center

Partner: Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji

          

 

MGLC – Mednarodni grafični likovni center

Grad Tivoli, Pod turnom 3, Ljubljana

Odprtje razstave:  četrtek, 7. november 2019, ob 18. uri

Na ogled do: 19. januar 2020

 

Delo – eden od odločujočih vidikov naših kapitalističnih družb – je tudi ena od strani sodobnega življenja, na katero so tehnološke inovacije in nastop postfordizma močneje vplivali. Čeprav je naraščajoča avtomatizacija dejansko povzročila izginotje veliko oblik človeškega dela, pa v nasprotju z napovedmi številnih mislecev dela ni odpravila. Namesto tega je skupaj z drugimi inovacijami, kot je vzpon kulture naprav in družabnih omrežij, vodila k njegovi fragmentaciji v mnoštvo mikrodel in njegovi infiltraciji v vsak trenutek življenja. Z drugimi besedami, ne glede na to, ali smo brezposelni, samozaposleni ali redno zaposleni za polni delovni čas, danes kot »uporabniki tehnologije« vedno delamo.

Hiperzaposlovanje je skupinska razstava, ki jo kurira Domenico Quaranta ter te in druge razsežnosti tega, kar je delo postalo, raziskuje v delih osmih mednarodnih umetnikov, ki se osredotočajo na teme, kot so avtomatizacija in ekonomija na poziv, konec prostega časa, aplikacije za samopomoč, utrujenost zaradi družabnih omrežij in kvantifikacija.

V Reverie, On the Liberation from Work (Sanjarjenje – o osvoboditvi od dela, 2017) Danilo Correale sodeluje z newyorškim hipnoterapevtom pri pisanju dveh scenarijev za vodeno hipnozo, katerih cilj je sprostiti telo in duha v pripravi na družbo brez dela. Labor of Sleep (Delo spanja, 2017) Elise Giardine Papa je serija kratkih videoodlomkov, ki se humorno navezujejo na aplikacije za samopomoč, ki ponazarjajo, kako tehnologijo uporabljamo, da bi človeške spalne navade uravnavali po ritmih širšega sistema, ki vključuje tako ljudi kot neljudi. V Delati zginotje delanja (2018–2019) slovenska umetnica Sanela Jahić predstavlja ambiciozno raziskavo v teku, v temelju katere je programiranje napovednega algoritma, ki naj bi namesto nje zasnoval umetniška dela. Delo Shouldn’t You Be Working? (Ne bi morali delati?, 2016) Silvia Lorussa je bilo prvotno predstavljeno kot serija nalepk, ki naj bi jih postavili v katerokoli prostočasno okolje in ironično povzema shizofren odnos »uporabnika tehnologije« do dela in prostega časa. Talk To Me (Govori z mano, 2017–2019) Jonasa Lunda, leta 2017 lansiran kot spletni projekt, je pogovorni robot, ki se je učil iz vseh Lundovih spletnih pogovorov, da bi ustvaril pametno, strojno naučeno, avtomatično govorečo verzijo umetnika. V knjižni verziji, ki je bila razvita v sodelovanju s Federicom Antoninijem in bo na razstavi prikazana prvič, se tudi razkrije obrat, zaradi katerega projekt postane še bolj pomenljiv. Quantified Self Portrait (One Year Performance) (Kvantificirani avtoportret (enoletni performans), 2016–2017) je videoinstalacija, ki dokumentira performans Michael_a Mandiberg_a, ki je uporabil_a samosledilno tehnologijo, da je eno leto vsakih petnajst minut zajela posnetke njegovega zaslona in podobe, kar je tehnika, ki se uporablja za nadzorovanje dela v svobodnih poklicih, ter tako sledil_a svojim duševnim, fizičnim in čustvenim stanjem. V Hopes and Deliveries (Survival Creativity) (Pričakovanja in izvedbe (preživetvena ustvarjalnost), 2017–2018) je Sebastian Schmieg izkoristil pomanjkanje varnostnih ukrepov na platformi Fiverr in prenesel na tisoče videov, ki so jih za svoje stranke ustvarili delavci na poziv. Delo na dveh ravneh naslovi tudi voajerizem: po eni strani naredi vidne ljudi, ki naročajo take videe, po drugi strani pa ponudi vpogled v svet ekonomije na poziv. Ter na koncu še Demand Full Laziness (Zahtevajte popolno lenobo, 2018–2023), petletni načrt in trajajoči performans o umetnosti, delu, samopreživljanju in lenobi italijanskega umetnika Guida Segnija.

Razstava je del programa Hiperzaposlovanje, celoletne serije dogodkov osredotočenih na družbo brez dela, spletno delo, umetno inteligenco in avtomatizacijo, ki ga kurirata Domenico Quaranta in Janez Janša.

Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu

Robert Jančovič, Rez I Nazenie-Pasca/, 1996, barvni lesorez

 

Razstava:

Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu

7. november 2019–23. februar 2020

Vsak pogled na zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala se napaja tudi iz zgodb, ki jih pišejo nagrajenci te razstave. Izbor, ki so ga pred otvoritvijo bienala opravili žirantje, ugledni in vplivni umetnostni kritiki, kuratorji, galeristi in drugi strokovnjaki z vsega sveta, je bil dolga leta tako rekoč edina intervencija v na videz nepregledno množico razstavljenih umetniških del. Z nestrpnostjo pričakovane in pogosto kritično pospremljene odločitve so dogodku dajale pridih kreativne tekmovalnosti in so bile gonilo diskurza, ki se je ob razstavi porajal v strokovni, medijski in splošni javnosti. Po vsakem bienalu, ko so iz dvoran izginile stotine razstavljenih grafik in je ostala zgolj sled v obliki razstavnega kataloga, pa se je peščica izbranih del in umetnikov, nagrajencev najpomembnejše, mednarodne žirije z velikimi črkami zapisala v zgodovino bienala in s tem svetovne grafike.

Z razstavo del nagrajencev iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra želimo po eni strani odpreti razmislek o sporočilnosti nagrad grafičnega bienala v kontekstu kanona povojne likovne umetnosti. Žirije najpogosteje niso vsebinsko utemeljevale osnovnega bienalskega vodila, kakovosti umetniškega dela, kljub temu so bile njihove odločitve na različne načine zelo zgovorne. Vseskozi opazujemo tehtanje med potrebo po utrjevanju že uveljavljenih smeri in odkrivanjem novega, neznanega.

Po drugi strani razstava ponuja vpogled v zbiralno politiko MGLC, institucije, ki temelji prav na dediščini bienala. Na ogled bodo predvsem tista dela, ki smo jih v muzeju z odkupi in donacijami pridobili v zadnjem obdobju, in dela, ki do zdaj niso bila posebno izpostavljena. Kronološko smo jih razporedili v tri večje sklope od prve grafične razstave leta 1955 do danes.

V razstavljenih delih iz prvih dveh obdobij, od leta 1955 do 1977 in od leta 1979 do 2001, je spremembe zaznati predvsem v formi in vsebini grafičnega lista. Grafike kažejo porajanje in utrjevanje novih umetnostnih smeri v šestdesetih in sedemdesetih letih, še posebno izrazito informelovske estetike, geometrijske abstrakcije in pop arta. Žirije so iz nabora, v katerem ni manjkalo slavnih umetniških osebnosti starejše generacije, z najvišjimi nagradami pogosto izpostavile mlade umetnike, vzhajajoče zvezde z izrazito inovativnimi umetniškimi pogledi.

Spremembe v grafiki ob koncu sedemdesetih let so opazne tudi v nagrajenih delih. Po obdobju priljubljenosti sodobnejših grafičnih tehnik znova stopijo v ospredje klasične, predvsem globoki tiski, s tem pa so pogostejši manjši formati in intimnejša vsebina. Nagrajena dela iz osemdesetih in devetdesetih let ne prinesejo bistvenih umetnostnih novosti, temveč kažejo prepletanje in variiranje že vzpostavljenih estetik in pristopov.

V novem tisočletju je bienale doživel nekaj korenitih sprememb in prelomov. Prikazovanje del po državnih paviljonih je zamenjal avtorski, kuratorski pristop, ki je v zadnjem obdobju že doživel poskuse preizpraševanja in eksperimentiranja. Vzporedno se je postopoma širil spekter formatov umetniških del. Zgodil se je preskok iz klasične grafike v umetnost tiska najrazličnejših tehnik, pozneje pa je bienale sprejel tudi performativne in druge sodobne prakse. Procesa sta seveda vplivala tudi na pomen nagrad in fizične dimenzije nagrajenih del.

Avtorji razstave: Nevenka Šivavec, Breda Škrjanec in Gregor Dražil

 

Plateauresidue: Sub Persona

25. 10.–29. 12. 2019

MGLC – Švicarija

Vabljeni 25. oktobra 2019 ob 19. uri na odprtje razstave umetniškega tandema PLATEAURESIDUE (Aljaž Celarc & Eva Pavlič Seifert), ki predstavlja nov raziskovalni in razstavni projekt Sub Persona. Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se leta 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Avtorja, ki v praksi običajno prepletata ekologijo in umetnost, se tokrat osredotočata na stanje gozdnih ekosistemov in na človekov vpliv nanje zaradi preteklega in sedanjega upravljanja gozdov. Premierno bosta predstavila multimedijsko instalacijo, ki spodbuja razvoj senzoričnega mišljenja ter izprašuje sodobno razumevanje okolja in človekov odnos do njega.

Avtorja sta se med pripravo projekta pogovarjala z ljudmi, ki se neposredno ukvarjajo z vzdrževanjem gozdov in imajo različna mnenja o načinu njihovega upravljanja in dojemanja. Gozdovi namreč opravljajo številne funkcije, od ekoloških, ekonomskih do kulturnih, vsem nam pa na več ravneh omogočajo kakovostno bivanje. Sodobna urbana populacija pogosto dojema gozdove kot prostore neokrnjene narave, čeprav so jih stoletja človekovega upravljanja povsem spremenila. Prav tradicija poseganja v gozdove in njihovega izkoriščanja človeštvu narekuje odgovornost, da jih sonaravno upravlja, poskrbi za posledice slabih praks in odpravlja posledice podnebnih sprememb. Umetnika raziskujeta, kako se sodobno upravljanje gozdov in gozdarjenje približata ciljem, ki jih narekuje vseevropski model sonaravnega upravljanja Pro Silva, ki je bil razvit leta 1989 na podlagi slovenske tradicije prebiralne sečnje. Cilj modela Pro Silva je, da bi se za prihodnje generacije ohranile vse ključne funkcije gozdov: ohranjanje ekosistemov, varstvo prsti in podnebja, produkcija lesa in lesnih izdelkov, rekreacija in ohranjanje kulturne dediščine.

PLATEAURESIDUE je namišljena identiteta geografa in umetnika Aljaža Celarca in umetnostne zgodovinarke Eve Pavlič Seifert. V delih se ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in novimi mediji ter iščeta nove načine ozaveščanja javnosti. Zatorej vselej dajeta glas udeležencem projektov, naravnim oblikam, kot so skale, zrak, organizmi in drugi skupki snovi, ki jih reorganizirata v nove nenavadne oblike in novomedijske sisteme. Umetniški tandem živi in deluje v Novem Kotu, v zaledju gozdov Goteniške gore in Snežnika.

Plateauresidue: Sub Persona, 2019 (izsek iz videa)