GRAFIČNI ATELJEJI

Grafični ateljeji MGLC so organizirani kot produkcijski centri, ki ponujajo možnost tiska v različnih grafičnih tehnikah. Umetniki lahko tiskajo sami ali ob pomoči grafičnih mojstrov.

V prvih letih delovanja so grafični ateljeji skrbeli predvsem za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. V tem obdobju so nastali ponatisi del Janeza Bernika, Andreja Jemca, Vena Pilona, Rika Debenjaka, Bogdana Borčiča, Karla Zelenka in Marijana Tršarja. Kasneje se je delovanje grafičnih ateljejev osredotočilo na tiskanje v določenih klasičnih grafičnih tehnikah globokega tiska, litografije in sitotiska. Vselej pa so bili zamišljeni kot laboratorij za raziskovanje, kjer lahko domači in tuji umetniki izpopolnjujejo znanje in raziskujejo v grafičnem mediju.

MGLC kot produkcijski center ponuja več načinov sodelovanja. Strokovni kolegij pri produkciji izvirnih grafičnih del vsako leto izbere projekte, ki bodo financirani in realizirani v njegovih grafičnih ateljejih. Avtorji se lahko do konca koledarskega leta prijavijo sami, po potrebi pa MGLC pripravi razpis ali določenega avtorja neposredno povabi k produkciji projekta. 

Kadar gre za koprodukcijske projekte, pa MGLC zagotavlja tehnične in prostorske pogoje, projekte se izbere na podlagi predhodnih predlogov avtorjev. V obeh primerih, tako pri produkciji kot koprodukciji, MGLC za stalno zbirko prejme po dva izvoda grafičnega dela. Grafične ateljeje ponuja tudi v najem.

MGLC študentom in pedagogom ALUO omogoča brezplačno uporabo svojih ateljejev, ki se nahajajo na sedežu MGLC, v izobraževalne namene.

 

  • 62ec621a6c491c202f6434a57999b19b.jpg
    Ivan Kožarić Sretan sam da sam sretan
  • nathalie_du_pasquier_carpet.jpg
    Nathalie Du Pasquier Carpet
  • a73a8385247b23da97d5a40792a57962.jpg
    Svetlana Jakimovska Rodić Svetlana Makarovič gleda haltštatske ženske
Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.