Kontakt

Mednarodni grafični likovni center
Grad Tivoli, Pod turnom 3
SI-1000 Ljubljana
t: 01 2413 800
e: info@mglc-lj.si

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javno vodstvo po razstavi Sub Persona

 

Vodstvo po razstavi PLATEAURESIDUE: Sub Persona in pogovor z gosti

nedelja, 24. 11., med 11.00 in 14.00, MGLC – Švicarija

 

Vabljeni na javno vodstvo po razstavi Sub Persona umetniškega tandema PLATEAURESIDUE (Aljaž Celarc & Eva Pavlič Seifert), ki predstavlja rezultate novega raziskovalnega in razstavnega projekta.

Po razstavi bosta poleg avtorjev vodila kustos MGLC – Mednarodnega grafičnega likovnega centra Miha Colner in poseben gost Tomaž Hartman, ki je gozdni načrtovalec zaposlen pri Zavodu za gozdove RS. Hartman je ljubitelj narave, izjemen poznavalec Kočevskih pragozdnih rezervatov in avtor monografije Pragozd (1996), od leta 2006 pa ustvarja skulpture in mozaike iz naravnih materialov. Obiskovalci bodo lahko med 11.00 in 14.00 spregovorili z avtorjema, kustosom in posebnim gostom in dobili vpogled v nastajanje dela ter izvedeli več o različnih principih vzdrževanja gozdov.

Razstava Sub Persona je del celoletnega programa MGLC – Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se leta 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Avtorja, ki v praksi običajno prepletata ekologijo in umetnost, se tokrat osredotočata na stanje gozdnih ekosistemov in na človekov vpliv nanje zaradi preteklega in sedanjega upravljanja gozdov. Premierno predstavljata multimedijsko instalacijo, ki spodbuja razvoj senzoričnega mišljenja ter izprašuje sodobno razumevanje okolja in človekov odnos do njega.

PLATEAURESIDUE je namišljena identiteta geografa in umetnika Aljaža Celarca in umetnostne zgodovinarke Eve Pavlič Seifert. V delih se ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in novimi mediji ter iščeta nove načine ozaveščanja javnosti. Zatorej vselej dajeta glas udeležencem projektov, naravnim oblikam, kot so skale, zrak, organizmi in drugi skupki snovi, ki jih reorganizirata v nove nenavadne oblike in novomedijske sisteme. Umetniški tandem živi in deluje v Novem Kotu, v zaledju gozdov Goteniške gore in Snežnika.

Literarni pogovor: Anja Golob

Risba: Ute Helmbold

 

Literarni pogovor:

Anja Golob

Ponedeljek, 18. novembra, ob 18.00

MGLC – Švicarija

[Pod turnom 4, Ljubljana]

Tretja gostja v ciklusu letošnjih literarnih pogovorov v Švicariji bo pesnica, publicistka in kritičarka Anja Golob. Z njo se bo pogovarjala Mojca Kumerdej. Dogodek je del celoletnega programa MGLC – Švicarije, ki se v zasledovanju slogana skupnost, umetnost in narava v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti.

Literarni pogovor, ki je med drugim posvečen analiziranju razmerja med dokumentarnostjo in fikcijo v literaturi, gosti pesnico, publicistko in kritičarko Anjo Golob, ki bo predstavila svoje poglede na lastno pesniško in publicistično prakso ter vsa njuna presečišča. Od leta 2010 je izdala štiri samostojne pesniške zbirke, za katere je leta 2014 in 2016 prejela Jenkovi nagradi, nekatere izmed njih pa so izšle tudi v nemških prevodih. Je ena od soustanoviteljic in glavna urednica založbe VigeVageKnjige. Pogovarjali se bomo o vlogi poezije v vsakdanjem življenju, o odnosu med publicističnim in literarnim delom in o vlogi umetnosti v množičnih medijih. Pogovor bo tako odprl nekatera vprašanja o dokumentarnosti in subjektivnosti v literaturi, publicistiki in uredniškem delu.

Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu

Robert Jančovič, Rez I Nazenie-Pasca/, 1996, barvni lesorez

 

Razstava:

Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu

7. november 2019–23. februar 2020

Vsak pogled na zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala se napaja tudi iz zgodb, ki jih pišejo nagrajenci te razstave. Izbor, ki so ga pred otvoritvijo bienala opravili žirantje, ugledni in vplivni umetnostni kritiki, kuratorji, galeristi in drugi strokovnjaki z vsega sveta, je bil dolga leta tako rekoč edina intervencija v na videz nepregledno množico razstavljenih umetniških del. Z nestrpnostjo pričakovane in pogosto kritično pospremljene odločitve so dogodku dajale pridih kreativne tekmovalnosti in so bile gonilo diskurza, ki se je ob razstavi porajal v strokovni, medijski in splošni javnosti. Po vsakem bienalu, ko so iz dvoran izginile stotine razstavljenih grafik in je ostala zgolj sled v obliki razstavnega kataloga, pa se je peščica izbranih del in umetnikov, nagrajencev najpomembnejše, mednarodne žirije z velikimi črkami zapisala v zgodovino bienala in s tem svetovne grafike.

Z razstavo del nagrajencev iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra želimo po eni strani odpreti razmislek o sporočilnosti nagrad grafičnega bienala v kontekstu kanona povojne likovne umetnosti. Žirije najpogosteje niso vsebinsko utemeljevale osnovnega bienalskega vodila, kakovosti umetniškega dela, kljub temu so bile njihove odločitve na različne načine zelo zgovorne. Vseskozi opazujemo tehtanje med potrebo po utrjevanju že uveljavljenih smeri in odkrivanjem novega, neznanega.

Po drugi strani razstava ponuja vpogled v zbiralno politiko MGLC, institucije, ki temelji prav na dediščini bienala. Na ogled bodo predvsem tista dela, ki smo jih v muzeju z odkupi in donacijami pridobili v zadnjem obdobju, in dela, ki do zdaj niso bila posebno izpostavljena. Kronološko smo jih razporedili v tri večje sklope od prve grafične razstave leta 1955 do danes.

V razstavljenih delih iz prvih dveh obdobij, od leta 1955 do 1977 in od leta 1979 do 2001, je spremembe zaznati predvsem v formi in vsebini grafičnega lista. Grafike kažejo porajanje in utrjevanje novih umetnostnih smeri v šestdesetih in sedemdesetih letih, še posebno izrazito informelovske estetike, geometrijske abstrakcije in pop arta. Žirije so iz nabora, v katerem ni manjkalo slavnih umetniških osebnosti starejše generacije, z najvišjimi nagradami pogosto izpostavile mlade umetnike, vzhajajoče zvezde z izrazito inovativnimi umetniškimi pogledi.

Spremembe v grafiki ob koncu sedemdesetih let so opazne tudi v nagrajenih delih. Po obdobju priljubljenosti sodobnejših grafičnih tehnik znova stopijo v ospredje klasične, predvsem globoki tiski, s tem pa so pogostejši manjši formati in intimnejša vsebina. Nagrajena dela iz osemdesetih in devetdesetih let ne prinesejo bistvenih umetnostnih novosti, temveč kažejo prepletanje in variiranje že vzpostavljenih estetik in pristopov.

V novem tisočletju je bienale doživel nekaj korenitih sprememb in prelomov. Prikazovanje del po državnih paviljonih je zamenjal avtorski, kuratorski pristop, ki je v zadnjem obdobju že doživel poskuse preizpraševanja in eksperimentiranja. Vzporedno se je postopoma širil spekter formatov umetniških del. Zgodil se je preskok iz klasične grafike v umetnost tiska najrazličnejših tehnik, pozneje pa je bienale sprejel tudi performativne in druge sodobne prakse. Procesa sta seveda vplivala tudi na pomen nagrad in fizične dimenzije nagrajenih del.

Avtorji razstave: Nevenka Šivavec, Breda Škrjanec in Gregor Dražil