Grad Tivoli

Grad Tivoli je najstarejši objekt na območju današnjega Tivolija. Z mestom je povezan z Jakopičevim sprehajališčem, ki ga je v tridesetih letih prejšnjega stoletja arhitekt Jože Plečnik razširil in zasadil nova drevesa. Zgodovina gradu sega v 13. stoletje, ko je nad današnjo lokacijo stal stolp, ki so ga leta 1442 porušili Celjani v bojih za Ljubljano z avstrijskim cesarjem Friderikom III. Baron Jurij Apfaltrern je dal na današnji lokaciji sezidati nov dvor, leta 1601 so ga kupili ljubljanski jezuiti in ga nadomestili z novo grajsko stavbo. Jezuiti so kupovali okoliška zemljišča in okolica dvorca je postala prijetno sprehajališče, v naravnem amfiteatru za gradom pa so jezuitski študentje prirejali gledališke igre. Ko je bil jezuitski red leta 1775 razpuščen, je dvorec postal letna rezidenca ljubljanskega škofa, kasneje je prešel v last deželnih stanov, služil kot bolnišnica, skladišče in vojašnica, kar je poslopje močno prizadelo. Cesar Franc Jožef je dal grad obnoviti in ga maja leta 1853 poklonil maršalu Radetzkemu in njegovi soprogi v dosmrtno uporabo. Radetzky je okolico prenovil in park odprl za javnost, za kar so mu hvaležni Ljubljančani podelili častno meščanstvo in leta 1882 pred dvorcem postavili kip. Danes vsem znani vodomet s kipcem fantiča so v parku postavili aprila leta 1870, takrat so na stopnišče pred gradom najbrž namestili tudi štiri markantne velike bronaste pse brez jezikov kiparja Antona Dominika Fernkorna. Leta 1886 so namestili kovinsko ograjo na vrhu stopnišča in namesto starih stopnic leta 1889 postavili nove. S tem pa se je skrb za videz gradu nehala. V njem so poslej živeli mestni uradniki. Po drugi svetovni vojni so v grad naselili najemnike, ki so v njem stanovali vse do prenove za odprtje Mednarodnega grafičnega likovnega centra leta 1986. Zgradba gradu Tivoli je spomeniško zavarovana.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

34. grafični bienale Ljubljana

10. september do 21. november

Če ste mislili, da je slovensko/jugoslovansko računalniško podjetje, ki bi lahko po mnenju mnogih postalo svetovna tehnološka sila, po letu 1989 ugasnilo, se motite. Iskro Delto, tehnološki konglomerat, smo priklicali iz prihodnosti, da predstavi svojo skrivno produkcijo na 34. grafičnem bienalu Ljubljana. Na ozadju socialnih in okoljskih nemirov, globoko v pandemiji, zgodba o Iskri Delti in duhovih »izgubljene prihodnosti«, ki jo preganjajo, vžiga iskro za zamišljanje in izgradnjo mogočih alternativnih sedanjosti.
Več.

Maratonsko vodstvo: Na razstave se gre peš!

nedelja, 19. septembra
11.00–13.00 @ Grad Tivoli (zbirno mesto)

V času evropskega tedna mobilnosti v duhu akcije in s sloganom »Na razstave se gre peš« v nedeljo, 19. septembra, organiziramo javno vodstvo po vseh razstaviščih 34. grafičnega bienala Ljubljana. Vodstvo in ogled bienala sta brezplačna. Zbirno mesto in začetek vodstva pred Gradom Tivoli. Po prizoriščih letošnjega bienala bo vodila galerijska pedagoginja Tina Boc.

Vstop prost.
Prijave na trgovina@mglc-lj.si.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Nagrada občinstva

Oddajte svoj glas za najboljšega umetnika na ISKRA DELTA: 34. grafični bienale Ljubljana. Glasovanje poteka od 10. septembra do 14. novembra, izid bo znan ob koncu bienala.
Glasujte tukaj