Grad Tivoli

Grad Tivoli je najstarejši objekt na območju današnjega Tivolija. Z mestom je povezan z Jakopičevim sprehajališčem, ki ga je v tridesetih letih prejšnjega stoletja arhitekt Jože Plečnik razširil in zasadil nova drevesa. Zgodovina gradu sega v 13. stoletje, ko je nad današnjo lokacijo stal stolp, ki so ga leta 1442 porušili Celjani v bojih za Ljubljano z avstrijskim cesarjem Friderikom III. Baron Jurij Apfaltrern je dal na današnji lokaciji sezidati nov dvor, leta 1601 so ga kupili ljubljanski jezuiti in ga nadomestili z novo grajsko stavbo. Jezuiti so kupovali okoliška zemljišča in okolica dvorca je postala prijetno sprehajališče, v naravnem amfiteatru za gradom pa so jezuitski študentje prirejali gledališke igre. Ko je bil jezuitski red leta 1775 razpuščen, je dvorec postal letna rezidenca ljubljanskega škofa, kasneje je prešel v last deželnih stanov, služil kot bolnišnica, skladišče in vojašnica, kar je poslopje močno prizadelo. Cesar Franc Jožef je dal grad obnoviti in ga maja leta 1853 poklonil maršalu Radetzkemu in njegovi soprogi v dosmrtno uporabo. Radetzky je okolico prenovil in park odprl za javnost, za kar so mu hvaležni Ljubljančani podelili častno meščanstvo in leta 1882 pred dvorcem postavili kip. Danes vsem znani vodomet s kipcem fantiča so v parku postavili aprila leta 1870, takrat so na stopnišče pred gradom najbrž namestili tudi štiri markantne velike bronaste pse brez jezikov kiparja Antona Dominika Fernkorna. Leta 1886 so namestili kovinsko ograjo na vrhu stopnišča in namesto starih stopnic leta 1889 postavili nove. S tem pa se je skrb za videz gradu nehala. V njem so poslej živeli mestni uradniki. Po drugi svetovni vojni so v grad naselili najemnike, ki so v njem stanovali vse do prenove za odprtje Mednarodnega grafičnega likovnega centra leta 1986. Zgradba Gradu Tivoli je spomeniško zavarovana.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #2

Mina Fina: Za vse je pravi čas/If only for the joy of my sadness

4. 4.–9. 5. 2017, TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

odprtje: torek, 4. april, ob 17. uri

Projekt Za vse je pravi čas/If only for the joy of my sadness temelji na vizualni zgoščenosti prostora, ki ga avtorica oblikuje s pomočjo silhuet rastlin in človeških teles. Rastline s svojo prvinsko podobo, preprostostjo v oblikah, prepletenostjo in večplastnostjo, tvorijo v kontrastnem okolju svetlobe in senc podobo neprehodne, zaraščene in bujne krajine. Vanjo so umeščene ploskovite in prazne silhuete človeških figur, oropane detajlov, vendar s poudarjeno govorico teles v nenaravnih in zaigranih pozah.

Mina Fina: Včasih nič, včasih kaplja čez rob.
Foto: Žiga Mihelčič. Arhiv MGLC.

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

16. 6.–29. 10. 2017

32. grafični bienale poleg osrednje razstave Kriterij rojstva (MGLC, Švicarija in Galerija ŠKUC) predstavlja tudi tradicionalno razstavo dobitnika prejšnje velike nagrade bienala, tokrat Ištvana Išta Huzjana, v Mestni galeriji Ljubljana, dela Petra Gidala, dobitnika nagrade za življenjsko delo na 31. bienalu, projekt nagrajenke občinstva 31. grafičnega bienala Mete Grgurevič, pregledno razstavo Marie Bonomi v Galeriji Jakopič ter pester diskurzivni program z mednarodnim simpozijem. Od drugih projektov so tu mednarodni plakatni projekt dobri sosed v sodelovanju z bienalom iz Istanbula, knjiga, ki predstavlja delo argentinske pesnice Alejandre Pizarnik, in grafična mapa umetnikov 32. grafičnega bienala, ki je na ogled v Galeriji Kresija.

Zini!, Sodobna zinovska produkcija

Predstavitev umetniške publikacije Last Mango in Paris
četrtek, 4. maj, ob 18. uri, Predavalnica (pritiličje MGLC)

Založba Look Back and Laugh napoveduje izid umetniške publikacije imenovane Last Mango in Paris. Knjiga se ukvarja z vizualnim raziskovanjem skritega in čudnega sveta rastlin in zelenja. Vsebuje dela dvaindvajsetih domačih in tujih likovnih umetnikov. Njihove grafične kompozicije, tiskane v tehniki risograf, vas vabijo, da z njimi vstopite v čudaške kotičke zelenega gozda, pred katerim so vas svarili starši, ko ste bili otroci.