NOVA rapsodija

Glasbeno popoldne v parku Tivoli

 

petek, 1. september, ob 17. uri, Plečnikov avditorij v neposredni bližini Gradu Tivoli in Ustvarjalnega centra Švicarija

Koncert je brezplačen. Vabljeni tudi štirinožni prijatelji; za udobno sedenje ob poslušanju prinesite odeje.

Koncert organizira Glasbeno društvo NOVA, v sodelovanju z Oddelkom za kulturo MOL, Turizmom Ljubljana in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom.

*

Če bo deževalo, bo koncert v soboto, 2. septembra, ob 17. uri.

 

NOVA RAPSODIJA

NOVA filharmonija

Dirigent: Simon Perčič
Solist: Sebastijan Buda, rog

Program

Andrej Misson: Dim nad vodó, meditacija na temo Smoke on the Water
Richard Strauss: Koncert za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Allegro – Andante – Allegro
Modest P. Musorgski (orkestracija Leo Funtek): Slike z razstave
Promenade – Gnomus – Promenade – Il vecchio castello – Promenade – Tuileries (Dispute d'enfants après jeux) – Bydło – Promenade – Balet piščančkov v lupinah – Samuel Goldenberg in Schmuÿle – Promenade – Limoges: Le Marché (Le grande nouvelle) – Catacombae: sepulchrum romanum, Cum mortuis in lingua mortua – Koča na kurjih nogah (Baba Jaga) (Baba Yaga) – Velika kijevska vrata
Franz Liszt: Madžarska rapsodija št. 2, S. 359/2 (4)

***

Glasba ima kot najkompleksnejša oblika umetnosti to čudovito lastnost, da lahko ozvoči zelo različne ideje, in nocojšnji program oriše prav to. Ideje lahko med drugim migrirajo med žanri (klasična glasba-rock-klasična glasba: Misson; in ljudska glasba-klasična glasba: Liszt), kompozicijskimi tehnikami (klasicizem-romantika: Strauss) ali mediji (slikarstvo-glasba: Musorgski).

Andrej Misson (1960) v kompoziciji Dim nad vodó uporabi tri glasbene ideje iz skladbe Smoke on the Water angleške skupine Deep Purple. Prva izhaja iz znamenitega kitarskega riffa, preostali iz refrena. A skladatelj ni bil prvi, ki si je izposodil ideje skladbe ter jih izrabil v novi razsežnosti – prehiteli so ga že rockovski glasbeniki, ki jih je premamila Beethovnova 5. simfonija.

Po Beethovnu se je oziral tudi Richard Strauss (1864–1949), na katerega je imel zlasti v mladostniških letih usoden vpliv njegov oče Franz. Ta je, zagovarjajoč lepe melodije pred tehničnimi in kompozicijskimi razsežnostmi, v svojem času blestel kot izreden hornist. Zaradi tega se je v Richardu razvila ljubezen do roga pa tudi do klasicistične glasbe, ki jo je kljub postavljanju novih mejnikov v glasbi vedno gojil. Koncert za rog in orkester je napisal pri devetnajstih letih, izkazuje pa vso zvočno barvitost ter tehnično zapletenost inštrumenta.

H kolektivnemu nacionalnemu je bil zavezan tudi Modest Musorgski (1839–1881), skladatelj ruske peterke. Po smrti prijatelja, slikarja in arhitekta Viktorja Hartmanna, s katerim je delil interes za nacionalno umetnost, rusko folkloro in zgodovino, je, kot bi slutil, da se bodo njegove skice, risbe in akvareli izgubili, uglasbil nekaj prijateljevih del z retrospektivne razstave. Nastal je cikel miniatur z naslovom Slike z razstave. Sestavlja ga deset portretov na tematiko upodobitev in pet avtoportretov, imenovanih Promenada, ki so odsev različnega razpoloženja skladatelja, medtem ko si je ogledoval vsako sliko posebej. Skladatelj je z glasbenim slikanjem dosegel oživitev statičnih figur in poudaril njihovo igrivo, fantastično, mitološko, groteskno in mračno substanco.

Madžarska rapsodija št. 2 je verjetno ena največkrat izvajanih iz nabora vseh devetnajstih skladb skladatelja Franza Liszta (1811–1886). Čeprav je bil rojen v madžarskem delu Avstrijskega cesarstva, je že z zgodnjimi potovanji na Dunaj, v Pariz in Rim razvil kozmopolitskega duha. Nič prej kot šele leta 1839 ga je domotožje zvabilo k raziskovanju domače kulture. Misleč, da se s proučevanjem tamkajšnjih romskih glasbenikov in njihove glasbe prebije do madžarskih korenin, je skomponiral obsežen repertoar z ljudskimi melodijami in motivi. Zmoto mu oprostimo, saj v rapsodiji radodarno postreže z dovršeno melodiko, gracioznimi variacijami in virtuoznimi kromatičnimi pasažami.

• Tjaša Pernek

***

NOVA filharmonija

Mednarodni mladinski simfonični orkester NOVA filharmonija deluje pod okriljem Glasbenega društva NOVA od leta 2010. Spodbujajo ambiciozne glasbenike in glasbenice iz vrst akademskih, konservatorijskih, osnovnošolskih in ljubiteljskih okolij pri njihovem praktičnem udejstvovanju, nabiranju izkušenj ter poglabljanju znanja. Simfonični orkester, ki vsako leto pripravi vsaj dva projekta s koncertnim programom, je uspešno nastopal v Sloveniji, Italiji, Srbiji in na Hrvaškem. Redno sodelujejo s priznanimi solisti, režiserji in vizualnimi imetniki, s katerimi prestopajo meje žanrskih zvrsti.

Dirigent Simon Perčič (1979) je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz pozavne, dirigiranje pa je študiral na Scuola di musica di Fiesole v Firencah. Kot pozavnist je igral v Orkestru Slovenske filharmonije in v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kot dirigent pa pogosto gostuje v Italiji, Armeniji, Avstriji, na Madžarskem in Poljskem. Pozornost posveča predvsem mladim glasbenikom, deluje kot glasbeni vodja NOVA filharmonije, umetniški vodja projektov OrkesterkamP in Svirél ter kot pedagog za trobila.

Sebastijan Buda (2000) obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, razred Jožeta Rošerja. Je dobitnik številnih odličnih priznanj na državnem tekmovanju (TEMSIG) in na mednarodnih tekmovanjih (Svirél/Slovenija, Giovani Musicisti – Città di Treviso/Italija, Varaždin/Hrvaška, Audi Mozart/Italija). Izkušnje si nabira kot član simfoničnega orkestra NOVA filharmonija, kjer se je izkazal že kot solist, kot član Trobilnega kvinteta TrobiNOVA in v Pihalnem orkestru Komen.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Boris Jesih: Povezave

30. 11. 2017–11. 3. 2017

Boris Jesih (1943) se je umetniško uveljavil konec šestdesetih let v krogu ekspresivnih figuralikov. Pod vplivom poparta se je z geometrijskim preoblikovanjem vsakdanjih predmetov odzival na značilnosti duha časa in se kasneje usmeril predvsem v krajinarstvo. Kot grafik se odlikuje v tehnikah visokega in ploskega tiska, z vrhuncem v barvni litografiji. Kot nagrajenec 13. mednarodnega grafičnega bienala leta 1979 (posebna nagrada za mladega avtorja) je opozoril nase s serijo litografij, katerih nabor imamo v zbirki MGLC. Na pregledni razstavi so ob litografijah na ogled tudi risbe, slike in fotografije, s katerimi poudarjamo povezave v njegovem ustvarjalnem procesu in med njegovimi deli. 


Boris Jesih: Vrata (1983, barvna litografija).

 

 

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #10

Tanja Radež:

SREČNO NOVO LETO 2018

5. 12. 2017–8. 1. 2018

TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

Tanja Radež se pogosto znajde v samoizpraševanju o smislu oblikovanja nacionalne simbolike. Simbolni znaki narodne identitete so pogosto zgolj okraševanje, in ne več opora za ustvarjanje svetle prihodnosti. Simboli in barve pa vztrajajo skozi spreminjajočo se zgodovino, kajti človek očitno mora začrtati meje svojega bivanja in označevati suverenost skupine, ki ji pripada. 


Tanja Radeže: SREČNO NOVO LETO 2018.

 

Kopiranje

14. 12. 2017–4. 1. 2018

odprtje razstave
četrtek, 14. december, ob 17. uri, Ustvarjalni center Švicarija

Projekt Kopiranje v knjigi umetnika predstavlja 11 umetnikov, ki so vsak po svoje razvili in ustvarili svoj pogled na kopiranje in kopijo.

Umetniki: Kate Bingaman-Burt, Tate Foley, JULM (Jason Urban & Leslie Mutchler), Leah Mackin, Test Print (Amze Emmons), Garret Orr, Nez Pez, Nika Rupnik, Grace Synder, RL Tillman, Breanne Trammell
Kustos: Printeresting


Foto: Printeresting.

Iz ateljejev Švicarije

Marija Mojca Pungerčar: Predvideno je prehodno obdobje

14. 12. 2017–16. 2. 2018

odprtje:
četrtek, 14. december, ob 19. uri, Ustvarjalni center Švicarija
(1. nadstropje)
ob 18. uri vodstvo po razstavi z Marijo Mojco Pungerčar in kustosinjo Nino Jezo

Pri projektu Predvideno je prehodno obdobje umetnica Marija Mojca Pungerčar izhaja iz izbora fotografskih posnetkov, s katerimi je v daljšem časovnem obdobju dokumentirala zasebne dogodke, ki predstavljajo ali nakazujejo pomembne življenjske prelomnice. 


Marija Mojca Pungerčar: Predvideno je prehodno obdobje.