Biti danes državljan sveta?, Konferenca projekta Perennial Biennial

18. 11. 2021
440h/www-objava-magenta__002_.jpg

Četrtek, 18. november 2021
MGLC Švicarija

Appiah je starodavno idejo kozmopolitizma o svetu kot kozmosu, ki se je začela s starogrškimi filozofi in se ohranila vse do razsvetljenstva in do Kanta, prilagodil dilemam sodobnosti in v kontekstu pospešeno globalizirajočega se sveta postavil vprašanje, ali sprejeti vrednote vseh kultur sveta, ali vse kulture sveta prilagoditi absolutnemu moralnemu kodeksu, ali pač najti neko srednjo pot, ki jo predlaga tudi Appiah.

Kozmopolitizem je na splošno ideologija enakosti vseh ljudi, ki predpostavlja, da smo vsi ljudje državljani sveta. Zaradi globalne omreženosti sodobnega sveta in razraščanja liberalnega kapitalizma je ideja kozmopolitizma postajala vseprisotna, tudi na polju sodobne umetnosti, na katerem so bienali in ostale velike ciklične razstave postali najpomembnejše prizorišče liberalnega kozmopolitizma. Bienalski kozmopolitizem se je povezoval predvsem s postkolonialističnim diskurzom in z univerzalnimi humanističnimi vrednotami: z enakimi možnostmi za vse, s solidarnostjo, gostoljubnostjo, s človekovimi pravicami, s kritiko globalnega kapitalizma. Ideja kozmopolitizma je bila hkrati pogosto kritizirana kot krinka za omogočanje in širjenje taistega globalnega liberalizma in kapitalizma. Chantal Mouffe je v svoji kritiki novega kozmopolitizma opozorila, da je problem v sami ideji kozmopolitske demokratičnosti in kantovskega abstraktnega univerzalizma. Mouffova, seveda, ne nasprotuje mednarodni recipročnosti in solidarnosti. Kljub temu pa bi bilo po njenem nujno opustiti idejo o možnosti sveta »onkraj vsakršne hegemonije« in namesto tega razvijati multipolarni svetovni red, ki se zgleduje po številnih kulturah in vrednotah. Tovrstne kritične misli postajajo vse bolj nujne v bienalskem diskurzu, kjer univerzalne humanistične vrednote, sicer pozitivne same po sebi, vseeno onemogočajo jasen vpogled v politične in ideološke ustroje.

Novi kozmopolitizem se bo moral danes, po izkušnji še ne zares premagane globalne pandemije, ki bo, kot kaže, dodobra pretresla svet umetnosti, preoblikovati v drugačno obliko kozmopolitizma.

Sodelujejo
Alia Swastika, Sami Al Daghistani, Aljoša Pužar, Mahret Ifeoma Kupka, Jo-Anne Birnie Danzker, Kostis Stafylakis

Prijave na trgovina@mglc-lj.si

-----------
Program

Četrtek, 18. november 2021

9.30 Sprejem 

10.00 Uvodni pozdrav 

10.15–10.35 Alia Swastika: Kozmopolitizem od spodaj

10.35–10.55 Kostis Stafylakis: Proti dobroti: institucije onkraj human(itar)izma 

10.55–11.15 Pogovor 

Kratek premor 

11.30–11.50 Aljoša Pužar: Lahko solidARTity deluje?

11.50–12.10 Mahret Ifeoma Kupka: Umetnostna dela potujejo, umetniki ne. Ponovno razmišljamo o afropolitizmu.

12.10–12.30 Pogovor 

Kratek premor 

12.40–13.00 Jo-Anne Birnie Danzker: Obljuba enakopravnosti 

13.00–13.20 Sami Al Daghistani: O pripadanju: islam, muslimani in »zunanji drugi«

13.20–13.50 Pogovor 

13.50–14.00 Sklepne misli 

-----------

Večerni program 

18.00: Sramežljivi radikalci 
Filmski portret umetnika in aktivista Hamje Ahsana 

Projekcija filma. Režija: Tom Dream, VB, 2020, barvni, 23', slovenski podnapisi 
Pogovor: Hamja Ahsan, Tom Dream, Matic Majcen (moderator) 

MGLC Švicarija
Pod turnom 4, Ljubljana

Filmski portret Hamje Ahsana, umetnika, pisatelja, aktivista in kustosa, ki živi in dela v Londonu in Maastrichtu. Film Sramežljivi radikalci je nastal po Ahsanovi istoimenski knjigi s podnaslovom Protisistemska politika militantnega introvertiranca. Zgodba sledi umetniku, medtem ko tečejo postopki za izročitev njegovega brata. V tem času avtor potuje po svetu, v katerem so zabrisane meje med resničnostjo in domišljijo vir navdiha in edukacije ob ustvarjalnosti in aktivizmu. 
Filmsko projekcijo spremlja pogovor s Hamjo Ahsanom in režiserjem Tomom Dreamom, ki ga moderira Matic Majcen.

-----------

Konferenca Biti danes državljan sveta? je del projekta The Perennial Biennial (2018–2022), ki poteka kot partnersko sodelovanje z namenom premisleka in širjenja polja bienalskih praks ter povezovanja s krovno organizacijo International Biennial Associacition (IBA). Projekt povezuje pet bienalskih prireditev: Bienale sodobne umetnosti Liverpool, Grafični bienale Ljubljana/MGLC, Bienale sodobne umetnosti Berlin, Bergen Assembly in Mednarodni bienale sodobne umetnosti Riga.
Projektne aktivnosti obsegajo raziskovanje in refleksijo bienalskih praks, povezovanje sodelavcev, izmenjavo strokovnega znanja in modelov trajnostnih praks. Projekt je namenjen ustvarjanju dinamične platforme za sodobno umetnost na lokalni, evropski in globalni ravni. 

Več: 
berlinbiennale.de / biennial.com / bienale.si / bergenassembly.no / rigabiennial.com

Organizacijski odbor:
Nevenka Šivavec, Dušan Dovč (Grafični bienale Ljubljana/MGLC)
Sam Lackey (Bienale sodobne umetnosti Liverpool)
Ingrid Haug Erstad (Bergen Assembly)
Gabriele Horn (Bienale sodobne umetnosti Berlin)
Anastasia Blokhina (Mednarodni bienale sodobne umetnosti Riga)

Podpora: Ustvarjalna Evropa, program EU za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje