Andrej Škufca: Črni trg

19. 05. 2020 - 16. 08. 2020
780x440/andrej_skuca_zero_hedge.png
Andrej Škufca: Zero Hedge, 2019.

"Kadar predmet oblikovanja ni predmetna oblika ali krovni načrt, ampak niz navodil za součinkovanje spremenljivk, pridobi oblikovanje nekaj moči in veljave programske opreme. Ta prostorska programska oprema ni stvar, temveč sredstvo za oblikovanje množice medsebojno odvisnih odnosov in zaporedij – posodabljajoča platforma za pregibanje toka predmetov." Keller Easterling

Spiralaste roke Črnega trga spominjajo na samosestavljive dele, katerih cilj je popolna avtomatizacija. Njihova algoritmična enakomernost izhaja iz vrhunskih oblikovalskih platform, ki se uporabljajo za sodobno proizvodnjo in njihovo snovno manifestiranje. Pravzaprav so to virtualne vizije in interpretacije, ki oblikujejo naše okolje. Bleščeče črne cevi ponazarjajo svoj zemeljski izvor, naftovode, oceanske kable iz optičnih vlaken, morske jegulje, eksoskelete in najzgodnejše oblike cevastih večceličnih mikroorganizmov. Ti predmeti sploščajo čas v prvobitnost prihodnosti, ki zanika človekovo izjemnost.

Črni trg je prostor trgovanja zunaj pravnih okvirov. Najbolj znan spletni primer, Svilna pot, premika fizične predmete po zemlji prek svoje lovkaste mreže virtualne komunikacije in izmenjevalnih omrežij. Načeloma je anarhistična – molekularna in rizomatična. Lahko se razprši in združi v neskončne tvorbe, pri čemer se nenehno pomika med minljivim in fizičnim. Po svoji biti je to, kar Keller Easterling imenuje aktivna oblika, organ brez telesa, ki v naši družbi obstaja kot skoraj neviden vzporeden svet, njegov modularni, organski in biotehnični korpus pa razkriva duha za institucijami in politično etiko.

Po mnenju avtorjev znanstvene fantastike, kot sta J. G. Ballard ali Stanisław Lem, je zamišljanje prihodnosti vedno način kritiziranja našega lastnega časa. Dandanes neizkoriščen potencial ustvarjanja avtomatiziranih družb radikalne enakosti sicer obstaja, vendar je cilj sedanje korporativne strukture dokončati izčrpavanje čim večje količine materialne in človeške energije na podlagi podivjanega antitehnološkega modela, ki se bolj kot na véliki skok naprej osredotoča na povečevanje potrošnje. Ob uporabi znanstvenih vizij biotehnologije, arhitekture in urbanizma je Črni trg predlog morebitnih prihodnosti, ki zajemajo emancipacijski potencial tehnologije ter ponovni razmislek o vlogi in položaju človeštva v planetarni prepletenosti.

Samostojna razstava Andreja Škufce v Mednarodnem grafičnem likovnem centru prinaša izbor modularnih iteracij iz njegove najnovejše serije. Obstajajo kot del stalno naraščajoče celote, ki se lahko ločuje, združuje ali preoblikuje. Medtem ko so bile na 9. trienalu sodobne umetnosti U3 v Ljubljani, v Futurinih ateljejih Karlín v Pragi in v Galeriji Miroslava Kraljevića v Zagrebu predstavljene po delih, so na tokratni razstavi prvič združene in predstavljene tudi v zbirki teoretskih besedil najrazličnejših publicistov in teoretikov, zbranih pri reviji ŠUM. Revija in platforma za sodobno umetnost in kritično teorijo ŠUM, katere urednik je Andrej Škufca, je bila predstavljena v slovenskem paviljonu na beneškem bienalu in dosledno združuje vizualno umetnost s prelomno tehnologijo in teorijo ter besedni in vizualni način delovanja. Teorija in skulptura, predstavljena skupaj, se združita v prakso za zastrašujočo, a odprto prihodnost.

Àngels Miralda