Jasmina Cibic Spielraum – Izrazi skupne želje

24. 03. 2015 - 10. 05. 2015
780x440/15_spielraum_-_give_expression_to_the_common_desires_1.jpg
Spielraum − Izrazi skupne želje, enokanalni HD video 2015, fotografija iz seta

Spielraum – Izrazi skupne želje, nova instalacija umetnice Jasmine Cibic v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, je drugo poglavje v tridelni seriji razstav Spielraum, ki se je začela v muzeju Ludwig v Budimpešti in ki jo bo sklenilo zadnje poglavje v Salonu Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu septembra 2015. Naslov serije se nanaša na delo enega prvih piscev politične satire v Evropi, Karla Krausa. V svojem eseju Spielraum (1912) Kraus strastno nasprotuje uporabi dekoracije tako v jeziku kakor tudi v arhitekturi. Cibičeva Krausa bere v zvezi s splošno razširjenimi pojavi programatične aplikacije dekoracije v malodane sleherni (trans)nacionalni politični strukturi v jeziku in v skonstruiranem okolju. Večplasten pristop Jasmine Cibic v delu Spielraum – Izrazi skupne želje je nadaljevanje – skozi film, performans, kiparske objekte in instalacijo – njenega raziskovanja potenciala instrumentalizacije vizualnega jezika, retorike in arhitekture v konstrukciji Države kot spektakla v polpretekli zgodovini; umetnica raziskuje, kako lahko umetnost in arhitektura delujeta kot strategiji mehke moči v kateri koli politični ureditvi.

Kot ozadje svoje raziskave Cibičeva tudi v tem poglavju uporablja načrte in osnutke za prvo konferenco gibanja neuvrščenih, ki je potekala leta 1961 v Beogradu in ki je pomenila enkratno srečanje predstavnikov držav, ki niso bile povezane z osrednjima blokoma moči. Dela v instalaciji Spielraum – Izrazi skupne želje preoblikujejo vizualne elemente, ki jih vsebujejo skice, načrti in risbe mesta z edinstvenimi paviljoni, spomeniki in dekorativnimi dodatki, katerih namen je bilo vnovično zamišljanje podobe mesta.

Za razstavo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Jasmina Cibic v razstavnem prostoru rekonstruira en sam izoliran arhitekturni element, večbarvni stekleni strop veličastnega stopnišča v nekdanji Palači federacije. To arhitekturno figuro kombinira s skupino elementov, ki nastopajo v vlogi sedišč za obiskovalce razstave, njihova oblika pa spet izvira iz arhitekturnega programa konference neuvrščenih. Objekti, predstavljeni v prožnem razporedu, postanejo partiture v trenutku, ko jih aktivirajo plesalci. V drugem prostoru Cibičeva predstavlja tudi nov film, ki je bil posnet na prizorišču prejšnjega poglavja projekta Spielraum, v muzeju Ludwig v Budimpešti. Film, ki ga je glasbeno opremil Simon Fisher Turner, izkorišča kiparske in dekorativne elemente razstave in jih uporablja kot scenografsko orodje, kot semantični sistem, ki ga v fragmentih izvajajo performerji skozi razstavne prostore. Razstavna arhitektura in razstavljena arhitektura sta zavestno pomešani in posledično predstavljata oziroma razstavljata druga drugo.

Protokolarna arhitektura je vedno delovala kot prizorišče za politično akcijo in kot sredstvo za izražanje političnega mišljenja. Zgradbe prav tako postanejo performerji, medtem ko vzpostavljajo specifične okoliščine: delujejo kot akterji in prizorišča, ko hkrati koreografirajo dejanja in interakcije, ki se bodo zgodila v njih samih. Toda uprizarjanje prostora ni odvisno zgolj od uokvirjajočih značilnosti arhitekture kot take in narave izvedenih dejanj. Ko govorimo o arhitekturi kot političnem uprizarjanju, ne smemo podcenjevati načina in konteksta njenega posredovanja.

Ključ do tokratnega poglavja projekta Spielraum in morda celo do celostne umetniške prakse Jasmine Cibic je njeno poigravanje s fragmentacijo. Cibičeva izolira osnovne gradnike, bodisi v jeziku, oblikovanju ali arhitekturi, in jih predstavi izolirane v razstavnem prostoru. Ko se obiskovalec sreča s posameznimi fragmenti, se kot-da-ne-more upreti skušnjavi, da jih ne bi skušal rekonstruirati, si jih zamisliti v njihovi prvotni obliki, pri tem pa se sooči s temelji ideološkega in političnega mišljenja. Vsak od elementov govori o svojem izvoru, ki je prežet z različno učinkovito razpolovno dobo elementa kot takega, polno nekdanjih ideologij, ki se umirjajo le z minevanjem časa. Jasmina Cibic raziskuje te poteze izven njihovega običajnega okolja in ločene od njihove fizične realnosti kot komunikacijska sredstva, ki jih (vedno znova) napajajo pomeni in politična programatičnost. Arhitektura in njene dekorativne poteze, izločene iz svojih kontekstov, se vračajo same k sebi skozi neskončno zanko – abstraktnost tu obstaja le v izoliranosti in latentni kompoziciji.

V Spielraum – Izrazi skupne želje se Jasmina Cibic podrobneje osredotoča na teatralne značilnosti patriotskega spektakla. Z reartikuliranjem protokolarne arhitekture kot izoliranega elementa, ki je razpet med scenografijo, rekvizitom, kuliso in objektom, razstava nagovarja politične uprizoritve, ki se nanašajo na protokol in ritual, hkrati pa si jih zamišlja kot osvobojene bremena konteksta in politične pripovedi.

Kustosinja razstave je Anna Gritz.
Produkcija: Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana (www.aksioma.org)
Koprodukcija: MGLC

Spielraum – Izrazi skupne želje (instalacija)
Avtorica: Jasmina Cibic
Kustosinja: Anna Gritz
Arhitekturna sodelavka: Mateja Šetina
Kostumografinja: Sanja Grcić
Performans: Enya Belak in Tini Rozman
Vodja tehničnih del: Andrej Zavodnik
Producentka: Marcela Okretič

Spielraum – Izrazi skupne želje (video)
enokanalni HD video, 4 min 39 sec, stereo, 2015
Režija: Jasmina Cibic
Direktor fotografije: Mark Carey
Glasba: Simon Fisher Turner
Igralki: Lucy McCormick in Jennifer Pick
Plesalci: Zoltan Grecso, Beatrix Simko, David Miko
Asistenti kamere: Spencer Burke, Carl Noble
Kostumi: Sanja Grcić
Kontinuiteta: Manca Bajec
Montaža: Michelle Deignan
Koloristka: Sue Giovanni
Zvok: Peregrine Andrews
Snemalec zvoka: Daniel Bohm
Scenski tehnik: Nobert Csontos
Osvetljevalec: Zsolt Ficsor
Mojster luči: Szabolcs Sipos

Spremljevalna dogodka
torek, 24. marec, ob 18. uri, pogovor Jasmine Cibic in kustosinje razstave Anne Gritz
petek, 27. marca, od 15. do 17. ure, bralni dogodek Pripravljanje prizorišča s kustosinjo Pieternel Vermoortel

Izhajajoč iz orisa kuratorske pobude FormContent kot dela programa It’s moving from I to It (Premikanje od jaza k onemu) bomo ustvarili prizorišče, kjer bomo prebirali Začetke, scenarij za prvo poglavje filma Spielraum Jasmine Cibic. Besedilo je amalgam političnih govorov o umetnosti in arhitekturi iz dvajsetega stoletja, ki ga je uredil Tim Etchells.

Pripravljanje prizorišča se bo skušalo približati vprašanjem o vlogi avtorstva, odnosu med umetniškim in drugimi (političnimi/ekonomskimi) jeziki, uporabi fikcije in abstraktnosti kot uprizoritvenega jezika. Sredstvo, ki ga bomo uporabili, je urejanje: tanka linija, kjer se srečata pisanje in branje.

Pieternel Vermoortel je neodvisna kustosinja in soustanoviteljica/direktorica kuratorske pobude FormContent (London−Dunaj). Predava kulturne študije na londonskem kolidžu Goldsmiths in kuratorske študije na Tebeac v Ghentu. It’s moving from I to It, njen najnovejši program pri FormContent o vizualnem jeziku, abstraktnosti, izginevanju in predmetu, ki uporablja fikcijo kot osrednje sredstvo za refleksijo o kulturni produkciji, nastaja skozi niz naročenih besedil, delavnic in vrste javnih dogodkov in razstav.