Marina Paulenka: Drugi dom

02. 06. 2016 - 30. 06. 2016
440h/marina_paulenka_-_the_other_home_-_small_02.jpg
Marina Paulenka: Drugi dom, 2014

Samostojna razstava Marine Paulenke, zmagovalke festivalskega Ocenjevanja portfolijev 2014, prikazuje njen novejši dokumentarno zastavljen projekt z naslovom Drugi dom, v katerem se odziva na kruto stvarnost ženske kaznilnice v Požegi. To je edini ženski zapor na Hrvaškem, kjer zaporno kazen (v trajanju pol leta ali več) prestaja več kot 130 zapornic.

Zaradi stroge zakonodaje, ki ne dovoljuje snemanja in fotografiranja kaznjencev niti v primeru, ko so le-ti neprepoznavni, se fotografinja posveča zlasti sledem človeške prisotnosti in detajlom intimnosti znotraj razosebljene ustanove. Paulenka znotraj svoje zgodbe predstavlja šest sklopov, skozi katere obravnava teme, kot so ženskost, intimnost, materinstvo, dom, nadzor in kaznilniška arhitektura. Na način dokumentiranja spalnic, celic, kopalnic in osebne lastnine zapornic poudarja prikrajšanost za osebne svoboščine ter hkrati izprašuje pojem svobode tako znotraj kot zunaj institucije nadzora. Avtorica prav tako primerja arhitekturo kaznilnice z družinskim domom, ki je pogosto razumljen kot model za delovanje ženskega zapora, ki temelji na principu prevzgoje žensk. Nanašajoč se na nekatere feministične teorije je družinski dom razumljen kot okolje, v katerem je ženska istočasno subjekt in objekt nenehne kontrole. Paulenka s svojimi fotografijami subtilno vleče omenjene vzporednice.

Proces dokumentiranja teh občutljivih družbenih vprašanj se je odvijal v časovnem obdobju osemnajstih. mesecev, ko je morala avtorica pridobiti od pristojnih organov posebno dovoljenje za fotografiranje kaznilnice. Razlog, da se je Paulenka odločila beležiti edini ženski zapor v državi, pa tiči zlasti v stigmatizaciji ženskih prestopnic, ki je veliko bolj očitna kot pri moških prestopnikih. Poleg tega je želela raziskati fenomen visoko varovane ustanove in njene strukture nenehnega nadzora, ki za določeno obdobje postane drugi dom kaznjencev. Kljub temu ni moč pričakovati, da bi takšni izčiščeni in neosebni prostori lahko zares nadomestili dom in da bi svojim prebivalcem pričarali vzdušje domačnosti, čeprav se le-ti skušajo na različne načine ugnezditi v hladni kaznilnici.

Miha Colner

V programu festivala Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2016.

Organizacija in produkcija Photon – Center za sodobno fotografijo.