Preprosto, zabavno in nevarno Grafike iz ateljejev MGLC

20. 09. 2016 - 01. 10. 2016
440h/str_4.jpg
Mladen Stropnik: Šot fume, sitotisk, 2011

Razstava z naslovom Preprosto, zabavno in nevarno predstavlja grafično mapo in serijo grafik avtorjev, ki v slovenskem prostoru niso prepoznavni kot grafiki, a so z delom v ateljejih MGLC dokazali, da je grafični medij bil in še vedno je vseskozi odprt za eksperimentiranje in drugačne ideje. Novi pristopi povezujejo in širijo meje možnega in so izziv tako za umetnike kot gledalce.

Mladen Stropnik (1977) je uveljavljen avtor srednje generacije, ki je že takoj po študiju vstopil v slovenski umetniški prostor s svežimi konceptualnimi idejami, radikalnim razumevanjem umetnostnega sistema in izjemno ekonomijo ustvarjanja. Njegove risbe, kolaži, slike in videi odražajo pretanjen smisel za humor in miselne akrobacije. Njegova dela nas potopijo v svet fikcije, v katerem se splošne informacije o njegovem delu združujejo z vloženim miselnim naporom in količino časa, ki ga namenimo opazovanju. Leta 2011 je MGLC izdal Stropnikovo grafično mapo z naslovom Beć. Grafična mapa sodi med zanimivejše in eksperimentalno zasnovane mape, nastale v zadnjih nekaj letih. Vsebuje umetnikov koncept v obliki miselnega vzorca, kratke obrazložitve in pet grafičnih listov v tehniki sitotiska. Pet na videz nepovezanih grafičnih listov združujejo nelogičnost, naključnost, trenutnost in navdihovalnost v zanimivo razumevanje umetnosti kot nečesa neulovljivega, nevsakdanjega in nerazumljivo preprostega. Avtor pričakuje od gledalca pravšnji smisel za humor, sklepanje naključnih povezav in asociativne preskoke z enega lista na drugega. Če so na enem listu v ospredju besede, so na drugih le format papirja, barva ali poševno odrezani robovi. Gledalcu se pogosto zdi, da ga vleče za nos in mu ponuja nekaj, kar bi z lahkoto naredil tudi sam, a v bistvu ga poriva čez rob (lista) v čisto fikcijo. Stropnik nam kaže, da se umetnik in umetnost gibljeta na robu družbene sprejemljivosti, na robu razumskih skrajnosti in kompleksnih miselnih vzorcev današnjega človeka. Stropnikova dela so zato udarec v oko in brca v rit, ki nas pahneta čez rob.

Small but dangers je namenoma napačno zapisana parafraza izraza »majhen, a močan«, ki je postala rdeča nit, prepoznaven slogan in ime, pod katerim deluje umetniški dvojec, ki ga tvorita Mateja Rojc (1977) in Simon Hudolin – Salči (1977). V slovenskem prostoru dodobra uveljavljen tandem nas že od prvih razstav postavlja pred izrazito večplastnost pomenov podob. Tudi serija grafik, natisnjenih leta 2016 v grafičnih ateljejih MGLC, nas z naslovom Thin Line zapelje v fantastičen svet odkrivanja pomenov, pomenskih zvez, možnosti realnega in vnašanja mogočega v umetnosti. Serija obsega grafične liste v tehniki sitotiska, na katerih so odtisnjeni prazni listi papirja, kot jih poznamo iz različnih zvezkov in beležnic. Urejena struktura črtastega lista se na grafičnem listu spremeni v prazen prostor, pripravljen sprejemati naše projekcije in vsebinske asociacije. Minimalistična oblika pripravi našo misel na monumentalen vstop v svet razumevanja in hoje po črti, s katere lahko vsak trenutek zdrsnemo na eno ali drugo stran. Nenehno se gibljemo med humorjem in skrajno resnobo, med iluzijo in trpko realnostjo, med nerazumevanjem in razumevanjem. SBD nas opominja na trenutek, ko umetnik stoji pred praznim listom papirja ali platnom in začenja svoj miselni ustvarjalni preboj na drugo stran. Ob opazovanju njunih del in grafik smo tudi sami postavljeni v položaj, ko iščemo smisel umetniškega ustvarjanja in preizkušamo lastno toleranco do razumevanja drugačnega. Če bi jima zastavili vprašanje, ali je to sploh grafika, bi nam zagotovo odgovorila: »Seveda je to grafika. Preprosta in nevarna!«

Kustos: Božidar Zrinski