Zadete_i od menstrualne krvi: koncepti in onstran njih

23. 06. 2022
440h/lea_culetto_urska_boljkovac__10_.jpg
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Predavanje Renate Šribar
četrtek, 23. 6. 2022, ob 18. uri, MGLC Švicarija

Rdeča barva je dovoljena, kri ni več prozorna, je detabuizirana, ultrazvočni posnetek maternice, ki v svojem dnu zbira in odtaka menstrualno kri, spremlja tekst o »svobodnem krvavenju«. Novi svobodi menstruiranja navkljub se spodobi postaviti vprašanje radikalizacije na ravni individualnega izraza, ki sva ga artikulirali skupaj z umetnico Leo Culetto: »Kaj je še socialno varno v izpostavljanju lastnega menstruirajočega telesa?« Na njeni strani se je vprašanje nanašalo na izpostavljanje krvavitve, »kot je«, brez milosti umetniškega recikliranja in metaforiziranja. Ki pa se je zgodilo v njeni predhodni fazi uprizarjanja telesnosti žensk, z ličnim in koketnim rdečim potočkom, razširjenim v madež menstrualne krvi, oboje iz rdečega prediva in bleščečih umetnih biserčkov na belem krilu. Kar spomni na pojmovanje menstruacije kot naravnega bogastva v človeškem reprodukcijskem toku, o čemer pričajo uporna antropološka poizvedovanja in pri nas v Sloveniji tematizacija menstruacije kot dobrine v raziskovalnem delu pokojnega sociologa Iztoka Sakside - Saksa. 

V uprizarjanju je splošno lagodno, posamično »menstruiranje, kot je« pa nelagodno ali vsaj ne povsem lagodno. Prikliče zadrego, oživitev lastnih krvavitev, obenem spodbuja razbiranje pomenov in nadpomenov, da bi se otresli_e tesnobe z razumevanjem umetničinega menstruiranja kot težke simbolne geste. Ni telo tisto, ki mu je avtorica »pustila govoriti«. Spregovorijo koncepti, kategorična nasprotja, da bi se osmislilo, česar praksa menstruiranja ne more osmisliti. Namreč ambivalence, ki jo sestavljata percepcija »običajnega, navadnega, naravnega« in občutek dovršenosti cikla v nečem tako vitalnem in obenem krhkem, kot je izliv krvi iz notranjosti telesa. 

Neizgovorljivo, kateremu se morda še najbolj približa pojmovni par »sladko skelenje«, prežema telo, ki ne misli reprodukcije, ne misli ljubezni in ne želi misliti bolečine. Semtertja ga streseta strast in slast lastne biti.

Med srečevanji z menstrualno krvjo, v posredovanosti njenega iztekanja iz maternice skozi vagino se dogaja vzorčenje. Samoniklo slikanje s tehnologijo in ob zaznavi gledalstva brez namena, da bi šokiralo, z namenom, da bi nas zadelo in vzpostavilo poetično stičnost elementov našega svetovja. Recimo, da nas Lea Culetto testira, ne da bi pregibala odtisnjene površine po vzgledu Rorschachovega psihološkega testa … Ne kaj vidiš, temveč kaj zaznavaš z notranjostjo svojega telesa? 

Renata Šribar

Spremljevalni dogodek razstave Lea Culetto: Marodiranje.