ŠTUDIJSKI SEMINAR ŠUM V MGLC

Študijski seminar ŠUM v MGLC je serija srečanj ali pogovorov, osredotočenih na sodobne umetniške prakse in njihove strategije, predvsem (a ne izključno) mlajše generacije ustvarjalcev iz lokalnega prostora. Pripravlja ga raziskovalni kolektiv revije ŠUM v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom.

Seminar se tematsko osredotoča na sistemsko plat sodobne umetnosti in pripadajoče ji zagate, ki se v lokalnem prostoru rešujejo z izhodom v osebno.

Tesne bolj ali manj profesionalne skupnosti, sestavljene iz institucij javnega sektorja, nevladnih organizacij ter iniciativ zainteresirane javnosti, zamejene na ozke kulturne okraje in z okrnjenimi možnostmi financiranja, se vse bolj kažejo kot prostor vzpostavljanja novih hibridnih odnosov. Ti prečijo ali pa vsaj brišejo ločnico med delom in prostim časom, med profesionalnim in osebnim in nadomeščajo nekdaj formalistične kulturne vrednote z vrednotami pripadnosti, domačnosti in všečnosti.

Seminar se zavzema za premislek o navidezno neproblematičnih in pozitivnih aspektih tovrstnega izhoda iz odtujenosti profesionalizma. V skladu s tem se loteva analize umetniških del ter teoretskih projektov, ki ponujajo različne pristope k tako začrtanemu fenomenu osebnega. Na posameznih srečanjih bo seminar poleg specifičnih problemov obravnavanih del odprl še vprašanja, kakšen sistem, procese subjektivacije, možnosti delovanja in zavezanosti osebnemu poraja tovrstna organizacija kulturnega polja ter, najpomembneje, kakšni so možni odzivi nanje.

Program srečanj

sreda, 8. 6. 2016
Urška Aplinc in Maja Burja: Variable

Uvodno srečanje v samorefleksivni maniri gosti nastop Urške Aplinc in Maje Burja, ki predstavljata performativno delo z naslovom Variable.

petek, 16. 9. 2016
Andrej Škufca: 236743 in Indiference

Drugo srečanje je posvečeno analizi in premisleku izbranih del Andreja Škufce, ki se v svoji praksi posveča vrzelim objektnosti globalne kulture in hiperpotrošništva. V skladu s tem si bomo ogledali serijo umetnikovih objektov, poskusili premisliti njihove specifike ter se lotili konstrukcije širšega konteksta, ki jim pripada.

torek, 4. 10. 2016
Uroš Prah: Pristnost in prisotnost – o fetišizaciji avtentičnega v literarnem polju (predavanje)

Srečanje je posvečeno pojavu avtenticima v literarnem in širše kulturnem kontekstu.

sreda, 19. 10. 2016
Blaž Miklavčič: Brez naslova

Srečanje je namenjeno pogovoru o umetniškoraziskovalnem projektu Blaža Miklavčiča. Z ozirom na kontekst, v katerem se projekt odvija, bomo z navezavami na druge umetniške prakse (Ljubljana Notes umetnice Minne Henriksson), prejšnja srečanja seminarja (performativno delo Variable umetnic Urške Aplinc in Maje Burja) in na nekatere razprave o logiki organizacije sodobnega umetnostnega sistema, modelih delovanja in pogojih dela v kulturnem polju, premislili njegove pristope, metode raziskave in nje prezentacije. 

sreda, 2. 11. 2016
Tomo Stanič: Tihožitje

Srečanje si bo za izhodišče pogovora postavilo delo Tihožitje Toma Staniča, nadalje pa v obravnavo vzelo še nekatere umetnikove videoinstalacije.

Tihožitje je tretje delo v seriji z naslovom Komunikacije, ki se ukvarja s situacijami spodletele oziroma neuspele komunikacije. Tihožitje s fotografijami zastrtih oken in zvočnim posnetkom hkrati dokumentira in prisluhne “dogodkom za zaveso”. Delo, ki se osredotoča na fascinacijo z “zasebnostjo” in poganja tako resničnostne šove kot komunikacijske socialne platforme, odpira tudi nekatera vprašanja, povezana z reprezentacijo. Kako jih artikulira in kakšno mesto s tem najde v koncepcijah sodobne umetnosti, bomo s primerjavo z nekaterimi drugimi zgodovinskimi deli ter orisom širšega konteksta poskušali prediskutirali na srečanju. 

sreda, 30. 11. 2016
Živa Božičnik Rebec: Spirit level

Srečanje si bo za predmet pogovora postavilo delo Spirit level Žive Božičnik Rebec, ki se na lahkoten in deloma humoren način loteva niveliziranosti današnjega prepleta religioznega in ezoteričnega. Dela se bomo lotili z markiranjem in kontekstualiziranjem nekaterih problemov, pred katere nas postavlja, in se s tem vsaj pokusili izogniti neskončnemu projektu interpretacije.

Seminar koordinirata Domen Ograjenšek in Tjaša Pogačar.

Seminar poteka v Predavalnici (pritličje), vstop je prost.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018

MGLC/Ustvarjalni center Švicarija, Ljubljana, in NKD/Nordic Artists' Centre, Dale, objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018.
Na podlagi medinstitucionalne izmenjave med Ustvarjalnim centrom Švicarija (MGLC) in rezidenčnim centrom NKD Dale (Dale, Norveška) vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, k prijavi na umetniško rezidenco na Norveškem.

Izbrani umetnik se bo udeležil dvomesečne umetniške rezidence v rezidenčnem centru NKD, Dale.
Kandidati se prijavljajo za termin
1. junij–31. julij 2018. 

Rok za prijave je 5. marec 2018! 

Podrobno besedilo razpisa

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Tečaj kiparstva
Miti in fantastika ujeti v kip

marec–maj, enkrat na teden ob ponedeljkih, 17.00–20.00
(začetek 19. marec)

Fantastična bitja Damijana Kracine plujejo med umetnostjo, znanostjo in domišljijo. Pojem fantastičnega pa je tudi vsebinsko izhodišče tečaja. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti oblikovanja v glini in izdelajo vsak svojo izvirno skulpturo, navdihnjeno z mitologijo in fantastiko. Tečaj začnemo z javnim predavanjem.

30-urni tečaj vodi akademski kipar Damijan Kracina, uporabnik ateljeja v Ustvarjalnem centru Švicarija.

Sprejmemo največ 8 udeležencev.
Kotizacija: 180 eur.
Prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Uvod v tečaj, predavanje: O fantaziji in fantastičnem
predava dr. Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec.
torek, 13. marec, 18.00, brezplačno


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica za otroke
Bela krizantema ali umetnik v gibanju

● delavnica za otroke od 8. leta naprej, brezplačno
● začnemo v soboto, 10. marca
● prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Bela krizantema je delo, ki ga je Ivan Cankar napisal med svojim bivanjem v Švicariji. Polemični spis je še vedno presenetljivo aktualen. In kaj torej umetnik danes sporoča mladim? 

Projekt Bela krizantema ali umetnik v gibanju obsega večmesečne delavnice izdelovanja gibljivih kipov (mobilov), dve vodstvi udeležencev delavnic po Ustvarjalnem centru Švicarija in zaključno novoletno predstavo. Delavnice povezujejo več področij umetnosti, zasnovane so na raznolikih dimenzijah ustvarjanja.

Koncept in izvedba: Barbara Bulatović, režiserka in lutkarica

spomladanski del: Od podobe do lika
● Ob sobotah: 10. in 24. marec,
7. in 21. april, 5. maj, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, sobota, 12. maj.

Otroci v ustvarjalnem procesu zasnujejo poljuben lik iz odlomkov Bele krizanteme, in sicer na različne ustvarjalne načine (likovne, tehnološke, dramaturške in rokodelske), ter izdelajo gibljive figure, ki so podobne lutkam, pa vendar drugačne. 

jesenski del: Scenosled v prostoru
● Ob sobotah: 29. september,
13. in 27. oktober,
10. in 24. november, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, nedelja,
2. december.

Na začetku drugega sklopa otroci skupaj pripravijo scenosled za novoletno predstavo Bela krizantema. V procesu dela za interpretacijo lika, postavljenega v prostor, uporabimo manipulacijski, animacijski, dramaturški in scenografski pristop, določen v scenosledu. 
Zaključna predstava Bela krizantema, ki bo sinteza celoletnih delavnic, bo izvedena v prazničnem času,
v petek, 28. decembra.

Delavnice so del programa Sobotnice, ki ga izvajajo RogLab, revija Stripburger, Zavod Trajekt, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 25. februar, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.


Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.