FORMA MGLC je temeljil na uporabi novih tehnologij, družbenih medijev in inovativnih pristopov v kulturnih ustanovah. Mladim, specializiranim za področje kulture, je program omogočil, da so svoj poklicni profil usmerili k specifičnim znanjem in da so se seznanili z uporabo novih medijev, hkrati pa pridobili znanja o vse bolj iskanih novih poklicnih profilih: koordinator spletne skupnosti in koordinator digitalnih vsebin. 
Program FORMA MGLC je bil namenjen mladim in ga je financiralo špansko ministrstvo za delo in socialno varnost.

V programu, ki je potekal od 23. marca 2015 do 23. junija 2015, so sodelovali mladi Španci različnih profilov. Ključni cilj programa je bil, da smo jim skozi uporabo novih pristopov, pri katerih se cenijo ustvarjalni talent, sposobnost prenosa znanj v prakso in inovativnost, omogočimo lažjo vključitev na trg dela. Naslednjo izvedbo programa načrtujemo v prvi polovici leta 2016. 

Program FORMA MGLC je bil razdeljen v več sklopov, ključno pa je bilo najti dobre prakse za vključitev novih profilov, povezanih z internetom in uporabo novih tehnologij v kulturnih ustanovah. V okviru projekta je bila vzpostavljena izobraževalna platforma in promocija samega projekta Forma MGLC skozi različne kanale. Zainteresirano javnost smo vabili na izobraževalna predavanja in simpoziji v okviru programa.

Vsebina programa FORMA MGLC:

Novi profesionalni profili: Udeleženci so se seznanili z delovnim okoljem muzeja ter načinom uporabe novih medijev v Mednarodnem grafičnem likvnem centru. Spoznali so, da se zaradi uporabe novih medijev spreminja tudi pozicija MGLC v globalni komunikaciji, prenosu informacij in razumevanju kulture.

Upravljalec spletne skupnosti: Udeleženci so podrobneje preučili pomen poklica upravljalec spletne skupnosti in raziskali dobre prakse v tujini. Teorijo, ki so se je v raziskovanju naučili, so skozi prakso prenesli v naše okolje. Ključni pomen je bil, da so udeleženci spoznali, kako učinkovito zgraditi spletno skupnost za različne javnosti.

Digitalizacija: Shranjevanje dokumentacije v muzejih se vse bolj spreminja in digitalizira – tudi z namenom, da lahko zadostimo vse bolj zahtevni spletni javnosti. Iskanje dobrih praks; spoznavanje potrebe o vpeljavi posebnega poklica za namen upravljanja z digitalnim arhivom, namenjenim za dolgotrajno rabo. Uvajanje dobrih praks digitalnega upravljanja v naše okolje.

Digitalni mediji v muzejih: Vpogled v pomen različnih digitalnih orodij (tablice na dotik, mobilne aplikacije in druga sodobna orodja), ki jih lahko uporabimo za pritegnitev obiskovalcev in kulturnih delavcev. Uporaba inovativnih pristopov; iskanje rešitev, kako bi lahko te pristope uporabili v MGLC.

Komunikacijska strategija na družabnih medijih: Vzpostavljanje okvirne komunikacijske strategije glede uporabe socialnih omrežij; iskanje odgovora na to, kako uspešno vpeljati digitalne medije v marketinško in komunikacijsko strategijo ustanove.

Analiza družabnih medijev: Muzeji imajo novo vlogo v globalni komunikaciji, razširitvi informacij in kulturnega razumevanja. Kako uspešno izmeriti vpliv socialnih medijev, je vprašanje, na katerega so udeleženci iskali odgovor.

Pozicioniranje kulturnih institucij, marketing: Osnove »brandinga« v kulturnih institucijah: spoznavanje o tem, da sistematično vzpostavljanje znamke pripelje do zaupanja obiskovalcev, ki jih k nadaljnji interakciji navezuje tudi čustvena navezanost. 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #9

Pri Zlatem stegnu (Nataša in Katja Skušek): Samorogi pridejo in samorogi gredo

7. 11.–4. 12. 2017

odprtje:
torek, 7. november, ob 17. uri
TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

Pri Zlatem stegnu se igrajo z okusom. Pravzaprav se igrajo z okusom za hrano in okusom za umetnost.
Pri Zlatem stegnu je umetniški projekt Nataše in Katje Skušek, ki se kontinuirano odvija od leta 2004 v različnih pojavnih oblikah od prostorskih instalacij do videodel, objektov, fotokolažev, grafik, risb in performansov. Humorno in lahkotno postavlja v ospredje vprašanja, povezana s pripravo hrane in prehranjevanjem kot osnovno človeško potrebo. 


Pri Zlatem stegnu: Samorogi pridejo in samorogi gredo.

 

 

Pripravljamo novo razstavo

Boris Jesih: Povezave

30. 11. 2017–11. 3. 2018

Boris Jesih (1943) se je umetniško uveljavil konec šestdesetih let v krogu ekspresivnih figuralikov. Pod vplivom poparta se je z geometrijskim preoblikovanjem vsakdanjih predmetov odzival na značilnosti duha časa in se kasneje usmeril predvsem v krajinarstvo. Kot grafik se odlikuje v tehnikah visokega in ploskega tiska, z vrhuncem v barvni litografiji. Kot nagrajenec 13. mednarodnega grafičnega bienala leta 1979 (posebna nagrada za mladega avtorja) je opozoril nase s serijo litografij, katerih nabor imamo v zbirki MGLC. Na pregledni razstavi so ob litografijah na ogled tudi risbe, slike in fotografije, s katerimi poudarjamo povezave v njegovem ustvarjalnem procesu in med njegovimi deli. 


Boris Jesih: Vrata (1983, barvna litografija).

 

 

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

PODELJENI STA NAGRADI
32. GRAFIČNEGA BIENALA

Veliko nagrado 32. grafičnega bienala je prejel Alejandro Paz za delo Podkožno (2017, intervencija), narejeno za 32. grafični bienale.

Nagrado za raziskovalno rezidenco je prejel Carlos Monroy za delo Bafomet. Edino inkarnirano rojstvo. (2017, performans in videoinstalacija), delo je bilo narejeno za 32. grafični bienale.

Nagradi je podelila žirija: Anne Barlow, Mike Cooter, Bige Örer in Maruša Sagadin.

Nagrado občinstva za najboljšo umetnico/umetnika 32. grafičnega bienala je prejel ameriški umetnik Christopher Myers za delo Ostanki sanj (2016).


Alejandro Paz: Podkožno (2017).
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.