S. M. S.

Predstavitev šestih izdaj revije S. M. S. iz zbirke MGLC

MGLC, Študijski kabinet, 31. 8. 2012–julij 2013

S.M.S. je šest heterogenih izdaj časopisa-revije, mapa multiplov, zbirka umetniških del različnih žanrov in medijev, kolektivno umetniško delo in izkušnja umetnikov, med katerimi zasledimo nekatera najpomembnejša imena 20. stoletja.

Leta 1968 jih je izdala založba The Letter Edged in Black Press I.n.c. Pobudnik projekta je bil ameriški surrealist William N. Copley (1919–1996). Navdihnjen z gibanjem fluxus je S. M. S. videl kot priložnost za preseganje klasičnih umetniških medijev in približevanje umetnosti vsakdanjemu življenju. Projekt je umetnikom, ki so se zbirali v stanovanju na Upper West Side na Manhattanu v New Yorku, zagotavljal prostor za delo in izdal vrsto multiplov, ki so jih zbirateljem prodali po naročilu. Revija S. M. S. je izhajala eno leto na vsaka dva meseca. Številke, obarvane z umetnostmi smermi od dade do pop arta, so vključevale različne umetniške medije od fotografij, risb, besedil do zvočnih posnetkov. Med skupaj triinsedemdesetimi umetniškimi deli jih je večina vizualnih in pisnih, nekatera pa vključujejo zvok v obliki gramofonskih plošč in magnetnega traku.

S. M. S. – kratica za Shit Must Stop – ponazarja tudi utrip šestdesetih let prejšnjega stoletja, željo umetnikov po osvoboditvi izpod diktata galerij, kustosov, kritikov in posameznih umetniških zvrsti.
Izdaje revije S.M.S. vključujejo dela številnih umetnikov: Christo, Marchel Duchamp, Walter de Maria, James Lee Byars, Meret Oppenheim, Ray Johnson, Man Ray, Joseph Kosuth, On Kawara, Lawrence Weiner, Roy Lichenstein, Claes Oldenburg, Yoko Ono, Dieter Roth, Richard Artschwager idr.
Izdaje revije S. M. S. so del zbirke MGLC. 

Kustosinja razstave je mag. Breda Škrjanec.

 

KUSTOSINJA MAG. BREDA ŠKRJANEC O RAZSTAVI 

 

Ogled razstave

Študijski kabinet MGLC, od ponedeljka do petka, 9.00–14.00
Predhodne najave na: t. 01 2413 800/805, breda.skrjanec@mglc-lj.si.   

Št. 1

sms_no_1.jpg

Sodelujoči: Irving Petlin, Su Braden, James Lee Byars, Christo, Walter de Maria, Richard Hamilton, Kaspar Koening, Julien Levy, Sol Mednick, Nancy Reitkopf, La Monte Young & Marian Zazeela

Št. 2

sms_no_2.jpg

Sodelujoči: Marcel Duchamp, Nicolas Calascm, Bruce Conner, Marcia Herscovitz, Alain Jacquet, Ray Johnson, Lee Lozano, Meret Oppenheim, Bernard Pfreim, George Reavey, Clovis Trouille

Št. 3

1989_no_3.jpg

Sodelujoči: John Battan, Aftograf, Enrico Baj, William Bryant, Dick Higgins, Joseph Kosuth, Ronnie Landfield, Roland Penrose, Man Ray, H.C. Westermann, Hannah Weiner, Terry Riley

Št. 4

1991_no_4.jpg

Sodelujoči: Robert Stanley, Arman, Paul Bergtold, John Cage, Hollis Frampton, On Kawara, Roy Lichtenstein, Lil Picard, Domenico Rotella, Robert Watts, Princess Winifred, La Monte Young, Marian Zazeela

Št. 5

1993_no_5.jpg

Sodelujoči: Congo, William Anthony, Wall Batterton, William Copley, Edward Fitzgerald, Neil Jenney, Angus MacLise, Bruce Nauman, Yoko Ono, Mel Ramos, Robert Rohm, William Schwedler, Diane Wakoski, Lawrence Weiner

Št. 6

no_0.jpg

Sodelujoči: Richard Artschwager, Ed Bereal, Dieter Roth, Betty Dodson, Ronoldo Ferri, John Giorno, Toby Mussman, Adrian Nutbeem, Claes Oldenburg, Mischa Petrov, Jean Reavey, Bernar Venet

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 27. maj, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.
vstopnina: 2 eur

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.

Prijazno vabljeni!


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.

S fotoaparatom spoznavam poklice

22. 5.–3. 6. 2018
Predavalnica (pritličje MGLC)

Fotografska razstava S fotoaparatom spoznavam poklice je nastala v sklopu fotografskega projekta Skozi moje oči, ki ga že četrto leto zapored organizira Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana pod vodstvom

Tanje Povšič in v sodelovanju s fotografinjama Tino Ramujkić in Polono Ponikvar.

David Lynch: Ogenj na odru

Torkova vodstva po razstavi

torek, 29. maj, ob 18. uri

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.

David Lynch je Slovenec
Okrogla miza o vplivu Davida Lyncha na slovensko identiteto

četrtek, 24. maj, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija, brezplačno

Ko je v javnosti završalo, da MGLC prireja razstavo Davida Lyncha v Ljubljani in pravzaprav prvo njegovo predstavitev kot likovnega umetnika v Sloveniji, je bilo prvo in edino vprašanje: »Pa on pride?« Na enem izmed pripravljalnih srečanj smo projekt predstavili tudi Marcelu Štefančiču, jr., ki pa je med drugim takoj našel odgovor na mnogokrat zastavljeno vprašanje: »Saj on je že tukaj!« Hipoma se je porodila ideja, da je David Lynch pravzaprav Slovenec. Koliko je torej Slovenca v Lynchu in koliko je Lyncha v Slovencu?

O tem in podobnih vprašanjih bomo razpravljali na okrogli mizi, na kateri bodo sodelovali gostje: Marcel Štefančič, jr., filmski kritik, televizijski voditelj in publicist; Mirt Komel, filozof, sociolog in pisatelj; Stojan Pelko, filozof in sociolog, in Ana Jovanović, filozofinja.

David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

Prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Razstava Ogenj na odru 
prinaša izbor sedemdesetih grafik v tehniki litografije, predstavitev pa zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov. S prepletanjem temačnosti in skrivnostnosti, ki se prelivata prek njegovega celotnega spektra umetnosti, se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu v postavitvi razstave z odrsko logiko sledi
scenograf Branko Hojnik.

Kustos razstave je Božidar Zrinski.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica animacije v programu razstave Davida Lyncha za mlade 12+

nedelja, 13. maj, 11.00–14.00

Delavnica je brezplačna, obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si

Druženje, igriva ustvarjalnost in srečanje z velikanom filmske umetnosti! Vse to in še več se obeta na ustvarjalni delavnici animacije, ki jo v programu razstave David Lynch, Ogenj na odru namenjamo mladim 12+ ter tudi spremljajočim staršem.

Na razstavi si bomo v družbi galerijske mentorice Petre Derganc ogledali serijo petih kratkih animiranih in eksperimentalnih filmov, ki jih je ustvaril kultni režiser in vsestranski umetnik David Lynch. Obiskali bomo tudi Lynch Lab, galerijski studio, ki daje priložnost za aktiven in ustvarjalen odziv obiskovalcev. Sledila bo delavnica v tehniki stop animacije (snemanje sliko po sliko). Pod vodstvom mentoric Andreje Goetz in Jelene Dragutinović bomo ustvarili skupen animirani film. Tokratna delavnica je zadnja v seriji delavnic animacije v letošnjem šolskem letu, ki jih je izvajalo Društvo Slon na razstavah v MGLC.

Kako so videti izdelki, animirani kratki filmi, pa je mogoče videti na povezavah:

animirani film 32 grafičnega bienala: Kriterij rojstva

animirani film ob razstavi Boris Jesih, Povezave

Delavnica je tudi del nedeljskega dogajanja Čarobni dan v Tivoliju.

Vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

(Psihodramsko) Srečanje z Lynchem 

nedelja, 27. maj, 11.00–16.00, vstopnina 5 EUR (vstopnica za razstavo)

Izkustvena delavnica pomeni srečanje z glavnimi mislimi o ustvarjalnosti iz Lyncheve knjige Kako ujeti veliko ribo ob psihodramskih tehnikah. Namenjena je aktivnemu raziskovanju lastne ustvarjalnosti ob odigravanji (enactment). Bi se želeli (s tem, ko se postavimo v njihove vloge) srečati s svojim oceanom in velikimi in malimi ustvarjalnimi ribami v njem ali morda raje kar z Lynchem?

Psihodrama je po vsem svetu znana in v stroki uveljavljena akcijska skupinska psihoterapevtska metoda, ki jo je razvil Jacob Levy Moreno, njene tehnike pa se lahko uporabljajo tudi zunaj psihoterapije v umetniškoustvarjalne in druge namene. Osnovna lastnost psihodrame je odrsko odigravanje notranjega sveta in življenjskih situacij posameznika. Psihodrama vzpodbuja ustvarjalno mišljenje, da bi posameznik prevzel iniciativo in našel nove, boljše odzive na situacije, ki se mu ponavljajo. V psihodrami je dobrodošel vsak, ki se želi ob igri srečevati s sabo in z drugimi.

Delavnico vodi Tomi Janežič, gledališki režiser in izredni profesor na AGRFT.

Delavnica bo potekala v dveh delih z enim odmorom. Udeleženci morajo biti prisotni od začetka do konca. Število prijavljenih je omejeno. Obvezne prijave do zapolnitve mest na lili.sturm@mglc-lj.si.

Vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.