ŠVICARIJA

Mednarodni grafični likovni center je 9. maja 2017 dobil v uporabo Švicarijo. Prenovljena stavba je bila prizorišče 32. grafičnega bienala, konec minulega leta pa so se v umetniške ateljeje vselili tudi prvi uporabniki.

Švicarija pomeni prostorsko in vsebinsko razširitev matične ustanove. Z novopridobljeno enoto se Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru odpirajo možnosti za vzpostavljanje novih načinov komuniciranja z obiskovalci in predstavljanja ter interpretiranja novih umetniških izrazov. Sodobna umetnost, o kateri v Mednarodnem grafičnem likovnem centru premišljujemo v prepletu z grafičnim medijem, z Ustvarjalnim centrom dobiva nove vzvode za še intenzivnejši razvoj. Prisotnost umetnikov v ateljejih, na delavnicah ali na strokovnih srečanjih spodbuja neposreden in dvosmeren pretok znanja in izkušenj med ustvarjalci in obiskovalci.  

Rezidenčni program Švicarije je tesno povezan z lokacijo in zgodovino stavbe, ki je v minulih desetletjih že opravljala funkcijo produkcijskega prostora. Danes ponovno omogoča začasen prostor za ustvarjanje trinajstim domačim umetnikom (Anja Jerčič, Neža Knez, Damijan Kracina, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Silvester Plotajs Sicoe, Marija Mojca Pungerčar, Ana Sluga, Zora Stančič, Martina Štirn, Miha Štrukelj, Veljko Zejak, Plateauresidue) ter vpeljuje mednarodni rezidenčni program, čemur so namenjeni trije bivalni ateljeji, ki bodo vsako leto gostili več tujih ustvarjalcev in drugih strokovnjakov s področja umetnosti in družbenih ved. Temu so namenjene različne vrste rezidenčnih programov, ki trajajo od dva tedna do šest mesecev, medtem ko so gostujoči rezidenti izbrani po različnih principih: ustvarjalci, ki sodelujejo z MGLC pri zasnovi in izvedbi programa, tisti, ki so izbrani na odprtem razpisu, ali gostje, ki so del medinstitucionalnih izmenjav.

Vizija o delovanju novopridobljene enote temelji na razumevanju specifičnih družbenozgodovinskih kontekstov, v katerih je Švicarija prevzemala različne vloge. V zgodovinski perspektivi se zarisuje kot prostor gostoljubja, gostovanja, sobivanja, izmenjave in transformacije. Z mislijo na potrebe sedanjega časa Švicarija te ideje in vrednote nadaljuje in razvija. Želimo si, da bi se na presečišču med Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in Ustvarjalnim centrom Švicarija stkalo novo ljubljansko kulturno, izobraževalno in družabno središče.

 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Napovedujemo novo razstavo

Nataša Berk: 1. neomejena razstava

2. 4.–19. 5. 2019

odprtje:
torek, 2. april, ob 19. uri
Švicarija

Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Sodelujoči avtorji preizprašujejo kredibilnost podob in njihovih pomenov v času prenasičenosti z vizualnimi impulzi in analizirajo dvoumnost medijskih sporočil na svetovnem spletu.

Prostorska intervencija Nataše Berk in skupine umetnikov v Švicariji prikazuje njihovo raznovrstno vizualno produkcijo, ki se običajno pojavlja v virtualnem prostoru svetovnega spleta in na družbenih omrežjih. Tokrat pa se seli v fizični prostor. Skupaj raziskujejo fenomenologijo podobe v javnosti in njen vpliv na dojemanje stvarnosti ter na ironičen način naslavljajo normative reklamne industrije, tendencioznost množičnih medijev, voajerizem in družbene konvencije posameznikove pojavnosti. V sklopu razstave so tako predstavljena dela, ki se posvečajo razmisleku o naravi podobe v vsakdanjem življenju. Fotografije, videi, objekti in kolaži odpirajo vprašanja razumevanja vizualne kulture v obdobju, ko je javni prostor nasičen z vsebinami in podobami, ter vprašanja o manipulativnosti podobe in ambivalentnosti njenih pomenov.

Kustos: Miha Colner


Foto: Nataša Berk.

PRVO VODSTVO PO RAZSTAVI

DANES

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

torek, 26. marec, ob 17. uri
v slovenskem jeziku in ob 17.30
v angleškem jeziku

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno
Vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Prijazno vabljeni!

ODPRTJE RAZSTAVE

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in 
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

odprtje
petek, 22. marec, ob 18. uri

22. 3.–19. 5. 2019

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center.

Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Kustos razstave Kyoji Takizawa je izbral atraktivne avtorje, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.

Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana. Avtorja razstave sta Nevenka Šivavec in Gregor Dražil.

Razstavo v maju spremlja istoimenski mednarodni simpozij.

Oblikovanje razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.


Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (lesorez in sitotisk).