V pritličju Švicarije je Spominski atelje Stojana Batiča (1925–2015), ki je rekonstrukcija kiparjevega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini v Ljubljani.

Stojan Batič je s svojim umetniškim ustvarjanjem močno zaznamoval slovensko povojno kiparstvo. Svoj prvi atelje na Gallusovem nabrežju je podedoval po profesorju na akademiji v Ljubljani, kiparju Frančišku Smerduju. Ko je umetnik leta 1956 prvič obiskal Pariz, je že delal v ateljeju v Švicariji. Tu je ustvarjal v obdobju od 1954 do 1959 in leta 1957 ustvaril kip Balet, ki si ga lahko ogledamo, ko se po Jakopičevem sprehajališču mimo vodnjaka sprehodimo do Gradu Tivoli. Leta 1959 se je Batič preselil v nov atelje na Svetčevi ulici 1 in njegov opus se je pod vplivom izpopolnjevanja pri Ossipu Zadkinu v Parizu obrnil v novo smer.

Zdajšnja rekonstrukcija prostora v Švicariji oživlja vzdušje in postavitev prav tega kiparjevega ateljeja. Omogoča nam spoznavanje kiparjevega opusa, tako osnutkov za znamenita spomeniška dela kot tudi male plastike, ki ji je Stojan Batič namenjal osrednjo pozornost. Tu so med drugim razstavljeni oba avtoportreta, celo eden od prvih aktov počivajočih dekliških figur v žgani glini, monumentalna figura rudarja v mavcu, različica steklene Kompozicije, s katero je dopolnil znamenito serijo v steklu Eksplozija, risbe iz cikla Tragos, med terakotami pa opazimo figure iz ciklov Itaka, Evropske legende, Slovenski miti in legende ter drugo malo plastiko.

V ateljeju so tudi umetnikovi osebni predmeti, dokumentacija, oprema, ki jo je uporabljal pri delu, in umetniška dela, ki si jih je izmenjal s prijatelji (leseni okrogli relief ruskega kiparja Andrika Verge, veliko platno Staneta Kregarja, portret žene Milene, delo Vladimirja Lakoviča).

Celotno pritličje Švicarije je namenjeno javnim programom, zato oživitev Batičevega ateljeja s predstavitvami, pogovori in predavanji o umetnosti, kiparskimi delavnicami ali zgolj s spoznavanjem bogate umetnostne dediščine preteklega stoletja pomeni izjemno doživetje. Batičev atelje je tako muzejska postavitev in hkrati prostor, ki spodbuja ustvarjalnost.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Ta veseli dan kulture

Sobota, 3. december, MGLC Grad Tivoli in MGLC Švicarija
Vstop prost 

Ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna tradicionalno odpiramo svoja vrata s pestrim dogajanjem za vse obiskovalce.
Program:
Vodena ogleda razstav Črtomir Frelih: Grafike in risbe. Štiri desetletja. in Natalija Juhart Brglez: Linije vsakdana (11.00–12.00, MGLC Grad Tivoli)
Odprti ateljeji (12.00–18.00, MGLC Švicarija)
Delavnice z gostujočo umetnico Qëndresë Deda, In from the Margins (12.00, 14.00 in 16.00, MGLC Švicarija)
Sejem Artish (11.00–18.00, MGLC Švicarija)

Vabljeni!


Foto: Katja Goljat. Arhiv MGLC.

Črtomir Frelih: Grafike in risbe. Štiri desetletja.

25. 10. 2022–12. 2. 2023
MGLC Grad Tivoli
Odprtje: torek, 25. oktobra 2022, ob 13. uri.

Približno sto za razstavo izbranih del razpenja umetnikov ustvarjalni lok čez obdobje štiridesetih let. Izbor zajema predvsem iz njegove grafične produkcije, v kateri prevladuje tehnika kolagrafije, dodana pa so tudi dela v akrilu, poslikana keramika in instalacija FoxBox.

Več.


Črtomir Frelih: Zares, 2021, globoki tisk, 48 x 34,5 cm

Natalija Juhart Brglez: Linije vsakdana

25. 10.–4. 12. 2022
MGLC Grad Tivoli
Odprtje: torek, 25. oktobra 2022, ob 13. uri.

Razstava Linije vsakdana predstavlja grafična dela, s katerimi avtorica Natalija Juhart Brglez spreminja prepoznavno in pričakovano podobo in razumevanje zgodovinsko uveljavljenega likovnega motiva mestne vedute. Preprost likovni jezik temelji na črtah, barvnih ploskvah, vnašanju namernih in nenamernih napak ter sproščenem razumevanju zrcalne risbe pri snovanju matrice. Z njim nam razkriva podobo mesta, ki ni zgolj posnetek dejanskega stanja, ampak se pred nami izrisuje kot življenjski prostor mnogih edinstvenih podrobnosti.

Več.


Foto: Gregor Gobec. Arhiv MGLC.