PREBUDI SVOJA ČUTILA Z URBANO JOGO: umetniško delo, prostor in joga 

 

Kaj: dvodnevna delavnica za vse generacije
Kdaj: petek, 20. oktober, 16.00–20.00; sobota, 21. oktober, 14.00–18.00
Kje: Ustvarjalni center Švicarija, park Tivoli
Vstopnina: vstop z vstopnico 32. grafičnega bienala Ljubljana
Obvezne prijave: lili.sturm@mglc-lj.si

Četudi je človeško telo predpogoj za vsa naša zaznavanja in dojemanja, mišljenje in delovanje, je bilo slednje v kontekstu recepcije umetniškega dela in arhitekture v zgodovini pogosto zapostavljeno. Branje umetniškega dela in arhitekture skozi telo preko dotika, vonja, zvoka in okusa je bilo v primerjavi z intelektualnim dojemanjem označeno kot manj kompetentno. Jogijska praksa ne pripomore le k boljšemu zavedanju lastnega telesa in njegovih vsebin, temveč tudi k splošni senzibilnosti ter s tem dojemljivosti. Je torej mogoče umetnino in arhitekturo videti, brati tudi drugače?

Dvodnevna delavnica urbane joge odpira doživljanje umetnosti in arhitekture s čutno meditacijo v gibanju. Skozi različne faze zavedanja telesa v prostoru bomo sledili dražljajem umetnosti in arhitekture.
Izkusili bomo:
•vodeno čutno meditacijo: zavedanje telesa v prostoru
•vodeno čutno meditacijo v gibanju: sledenje čutnim dražljajem arhitekture in umetniškega dela
•predstavitev metode čutne integracije človeškega telesa in prostora z uporabo fotografije kot medija
•interpretacijo izbranega umetniškega dela ali prostora skozi telo z uporabo fotografije kot medija
•javna predstavitev rezultatov in serije fotografij udeležencev delavnice.

Opozorilo: Udeležba na delavnici je na lastno odgovornost posameznika.

Delavnico vodi Anja Humljan, arhitektka in učiteljica joge (TUY), vodička po razstavi Lili Šturm, muzejska svetovalka v MGLC.

Anja Humljan ima z raziskovalno arhitekturo deset let mednarodnih izkušenj, s poučevanjem joge pa petnajst. Iz arhitekture je diplomirala v Sloveniji, na Danskem je študirala digitalno oblikovanje, v Avstraliji multimedijsko umetnost, o jogi in plesu pa se je izobraževala v ZDA. Z danskimi kolegi je kot najmlajša Slovenka razstavljala na Beneškem bienalu arhitekture. Zasnovala je laboratorij za eksperimentalno arhitekturo Space Potential in ustanovila mednarodno platformo za čutno integracijo človeka in urbanega prostora The Urban Yoga. Svoje delo zadnjih let je strnila v knjigi The Urban Yoga.

Razmislek o jogi v razstavnem prostoru in kako se meditacija v gibanju lahko poveže z vizualno umetnostjo

 

Prvi muzeji in galerije niso bili namenjeni javnim ogledom, obisk v njih je veljal za privilegij izbranega posameznika. Šele v drugi polovici 20. stoletja se širša in laična javnost začenja intenzivneje vključevati v poljudnejše dogodke, kot so vodstva, delavnice, predavanja, filmi, koncerti … Tudi v zdajšnjem trenutku »ekonomije doživetja prostega časa« se zdi, da je čas za programe, ki poleg izobraževanja in spodbujanja ustvarjalnosti v enaki meri omogočajo tudi medsebojno druženje in sprostitev.
Joga v galerijskem prostoru je lahko ena od priložnosti za socializacijo obiskovalcev. Obiskovalce v proces doživljanja umetnosti in prostora uvede na način ugodnega fizičnega rituala. Doda nove pomene obstoječim vsebinam, krepi našo pozornost in čuječnost, ter zlahka udomači razstavni prostor, v katerem obiskovalec svoj obisk doživi kot obred. Od časa jamskih slikarij naprej umetnost odpira prostor med našimi mislimi in čustvi in komunicira tisto, česar besede ne zmorejo – zmorejo pa morebiti telesa s svojo fizično prisotnostjo in naravnim (nagonskim) odzivom na situacije.

Muzejski in galerijski razstavni postori še vedno bolj ali manj veljajo za polja konservativnega. A le-to izkazujejo na pozitiven način, saj se kot čuvarji avtentičnega ali prikazovalci življenja per se naslavljajo na osnovno človeško željo po razumevanju in občutenju. Tudi mi kot obiskovalci in udeleženci tovrstnega doživetja, še preden vstopimo v te prostore, s sabo ne prinašamo zgolj želje po novem znanju, temveč iščemo tudi dialog in dopolnitev s svojimi že obstoječimi prepričanji, idejami, vzorci, predsodki. Četudi kot obiskovalci ne zmoremo razumeti vsega, kar vidimo v razstavnem prostoru (še posebej v primeru sodobne umetnosti), lahko razvijemo občutek identifikacije z videnim. – Kar pa je privilegij svobodne izbire med doživetji današnjega časa.

Lili Šturm, muzejska svetovalka v MGLC

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018

MGLC/Ustvarjalni center Švicarija, Ljubljana, in NKD/Nordic Artists' Centre, Dale, objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2018.
Na podlagi medinstitucionalne izmenjave med Ustvarjalnim centrom Švicarija (MGLC) in rezidenčnim centrom NKD Dale (Dale, Norveška) vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, k prijavi na umetniško rezidenco na Norveškem.

Izbrani umetnik se bo udeležil dvomesečne umetniške rezidence v rezidenčnem centru NKD, Dale.
Kandidati se prijavljajo za termin
1. junij–31. julij 2018. 

Rok za prijave je 5. marec 2018! 

Podrobno besedilo razpisa

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Tečaj kiparstva
Miti in fantastika ujeti v kip

marec–maj, enkrat na teden ob ponedeljkih, 17.00–20.00
(začetek 19. marec)

Fantastična bitja Damijana Kracine plujejo med umetnostjo, znanostjo in domišljijo. Pojem fantastičnega pa je tudi vsebinsko izhodišče tečaja. Udeleženci spoznajo osnovne zakonitosti oblikovanja v glini in izdelajo vsak svojo izvirno skulpturo, navdihnjeno z mitologijo in fantastiko. Tečaj začnemo z javnim predavanjem.

30-urni tečaj vodi akademski kipar Damijan Kracina, uporabnik ateljeja v Ustvarjalnem centru Švicarija.

Sprejmemo največ 8 udeležencev.
Kotizacija: 180 eur.
Prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Uvod v tečaj, predavanje: O fantaziji in fantastičnem
predava dr. Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec.
torek, 13. marec, 18.00, brezplačno


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica za otroke
Bela krizantema ali umetnik v gibanju

● delavnica za otroke od 8. leta naprej, brezplačno
● začnemo v soboto, 10. marca
● prijave: alenka.mikuz@mglc-lj.si

Bela krizantema je delo, ki ga je Ivan Cankar napisal med svojim bivanjem v Švicariji. Polemični spis je še vedno presenetljivo aktualen. In kaj torej umetnik danes sporoča mladim? 

Projekt Bela krizantema ali umetnik v gibanju obsega večmesečne delavnice izdelovanja gibljivih kipov (mobilov), dve vodstvi udeležencev delavnic po Ustvarjalnem centru Švicarija in zaključno novoletno predstavo. Delavnice povezujejo več področij umetnosti, zasnovane so na raznolikih dimenzijah ustvarjanja.

Koncept in izvedba: Barbara Bulatović, režiserka in lutkarica

spomladanski del: Od podobe do lika
● Ob sobotah: 10. in 24. marec,
7. in 21. april, 5. maj, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, sobota, 12. maj.

Otroci v ustvarjalnem procesu zasnujejo poljuben lik iz odlomkov Bele krizanteme, in sicer na različne ustvarjalne načine (likovne, tehnološke, dramaturške in rokodelske), ter izdelajo gibljive figure, ki so podobne lutkam, pa vendar drugačne. 

jesenski del: Scenosled v prostoru
● Ob sobotah: 29. september,
13. in 27. oktober,
10. in 24. november, 10.00–14.00;
zaključno vodstvo, nedelja,
2. december.

Na začetku drugega sklopa otroci skupaj pripravijo scenosled za novoletno predstavo Bela krizantema. V procesu dela za interpretacijo lika, postavljenega v prostor, uporabimo manipulacijski, animacijski, dramaturški in scenografski pristop, določen v scenosledu. 
Zaključna predstava Bela krizantema, ki bo sinteza celoletnih delavnic, bo izvedena v prazničnem času,
v petek, 28. decembra.

Delavnice so del programa Sobotnice, ki ga izvajajo RogLab, revija Stripburger, Zavod Trajekt, MGLC in Ustvarjalni center Švicarija. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 25. februar, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.


Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.