Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

MGLC na Kulturnem bazarju 2017

četrtek 30. marec 2017, 9.00–18.00
Cankarjev dom, 1. preddverje (Razstavni prostor KULTURNA DEDIŠČINA, MUZEJI, GALERIJE IN VIZUALNA UMETNOST)

MGLC se na Kulturnem bazarju predstavlja z dvema delavnicama:

11.00–11.45 in 15.00–15.45: DIALOG Z UMETNOSTJO (Razstavni prostor, I. preddverje)
16.00–17.30: VIZUALNA DEGUSTACIJA (Dvorana M3/4) Eksperimentalni grafični pristopi

Podrobna predstavitev

*
Spremljevalni program Kulturnega bazarja:
18.00: VODSTVO PO RAZSTAVI Zini!, Sodobna zinovska produkcija
MGLC – Mednarodni grafični likovni center, Grad Tivoli
Za udeležence/ke bazarja organiziramo brezplačno vodstvo po razstavi. Vodil bo kustos razstave Božidar Zrinski. Prijave na lili.sturm@mglc-lj.si.

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #2

Mina Fina: Za vse je pravi čas/If only for the joy of my sadness

4. 4.–9. 5. 2017, TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

odprtje: torek, 4. april, ob 17. uri

Projekt Za vse je pravi čas/If only for the joy of my sadness temelji na vizualni zgoščenosti prostora, ki ga avtorica oblikuje s pomočjo silhuet rastlin in človeških teles. Rastline s svojo prvinsko podobo, preprostostjo v oblikah, prepletenostjo in večplastnostjo, tvorijo v kontrastnem okolju svetlobe in senc podobo neprehodne, zaraščene in bujne krajine. Vanjo so umeščene ploskovite in prazne silhuete človeških figur, oropane detajlov, vendar s poudarjeno govorico teles v nenaravnih in zaigranih pozah.

Mina Fina: Včasih nič, včasih kaplja čez rob.
Foto: Žiga Mihelčič. Arhiv MGLC.

Pazi, sveža grafika! #1

Še zadnji teden za razstavo:

Matjaž Wenzel: Men Face Down

7. 3.–3. 4. 2017, TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

odprtje: torek, 7. marec, ob 17. uri

Z razstavo se začenja tretja sezona TAM-TAMove Ulične galerije na Vegovi. V letu 2017 smo kuratorstvo prevzeli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Z izborom umetnikov in del opozarjamo na sodobno tiskano umetnost. Kurator cikla je Božidar Zrinski. V prejšnjih dveh letih se je v ciklu Mimogrede pod okriljem CUK Kino Šiška predstavilo petindvajset umetnikov. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi zaključni katalog projekta Ulična galerija LJ2016.

Fotografski projekt Men Face Down raziskuje fenomen ležeče človeške figure v javnem prostoru in njen učinek prisotnosti v njem, ko figura ne zavzema običajne vertikalne/stoječe poze, temveč se znajde v horizontalnem – ležečem stanju. Upodobljeni subjekti so anonimneži in premišljeno izbrane osebe iz javnega in kulturnega življenja. Njihov odnos do okolja se tako v nekaterih primerih izraža znotraj intimnega, hermetičnega odnosa, v drugih pa prepoznavnega komentarja. Izbor lokacij za inscenacije izvira ali iz avtorjeve sugestije ali izbora subjekta, ki doživlja izbran prostor kot kraj, do katerega vzpostavlja čustven ali intelektualen odnos.

Matjaž Wenzel (1973) je avtor, ki deluje na področju fotografije, videa in grafičnega oblikovanja. Oblikoval je številne knjige in knjižne ovitke. Leta 2007 in 2016 je prejel nagrado za najbolje oblikovano knjigo in leta 2011 Glazerjevo nagrado. Svoja fotografska dela je predstavil na več samostojnih in izbranih skupinskih razstavah doma in v tujini, uvrstil pa se je tudi med finaliste za nagrado OHO (2007). Živi in dela v Mariboru. Predstavlja se tudi na razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija.

V sodelovanju z družbo TAM-TAM.