Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #4

ZADNJI VIKEND

LEALUDVIK: In the waters on Leviathan; I would go poof!

6. 6.–3. 7. 2017

odprtje: torek, 6. junij, ob 17. uri

In the waters on Leviathan je alternativna verzija projekta I would go poof!, le gozd zamenja za morje in močneje zagrize v okultistično simboliko. »I would go poof,« je Charles Manson z nasmehom na obrazu odvrnil na vprašanje sodnika o načrtih ob morebitnem pogojnem izpustu. Predpostavka o človeku kot svobodnem bitju je zabloda. Živimo v strahu, neskončni rutini, nemoči. Ujeti smo v odprtem zaporu. Svoboda je iluzija. Zaradi vseh naporov je človekova želja po svobodi, pogojnem izpustu, izhodu ali vsaj prehodu v drugo stanje vse pogostejša. Večina zato išče magično rešitev —> izginiti brez sledu: poof! 

LEALUDVIK: Ceremonies.

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

KRITERIJ ROJSTVA: DISKURZIVNI PROGRAM

Pogovor: Rojstvo Kriterija rojstva – o genezi in protokolih 32. grafičnega bienala

četrtek, 6. julij, 18.30, Galerija Škuc, brezplačno

Pogovor o izhodiščnih idejah, rizomski strukturi, procesu dela, razvoju razstave in vseh dilemah ter odločitvah, sprejetih ob nastajanju 32. grafičnega bienala na razstavi TO NI IME v Galeriji ŠKUC. Razstava prinaša koncentriran vpogled v nastanek letošnjega eksperimentalnega formata bienala in ob predstavljenih delih poskuša obuditi razmišljanje in tuhtanje, dvome in pomisleke ter dati neki drug pogled na osrednjo razstavo bienala in na njeno nastajanje v luči osrednje zavzetosti letošnje bienalske edicije: iskanja novih poti snovanja razstav.
V razpravi bodo sodelovali Miklavž Komelj, Yasmín Martín Vodopivec, Vladimir Vidmar in Nevenka Šivavec, člani bienalskega kolektiva in kustosi razstave TO NI IME.
Pogovor vodi Miha Colner.

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

BIENALE ZA OTROKE … živahno, zeleno in ustvarjalno v juliju

V počitniškem času v parku Tivoli pred prenovljenim Ustvarjalnim centrom Švicarija in Gradom Tivoli (MGLC) organiziramo BIENALSKE USTVARJALNICE, vsakodnevne delavnice za osnovnošolce. Potekajo vsak delavnik v juliju, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure, prijave zbirajo na Mestni ZPM Ljubljana, tel. 01/434 03 24, info@mzpm-ljubljana.si

Delavnice bodo na podlagi v celoto povezale zgodovinske bajke, rastlinsko in živalsko okolje in naravo Tivolija, gibanje in igro igra ter likovno izražanje. Delavnice vodi akademska slikarka Nika Rupnik.

Otroci se lahko udeležijo tudi programa PovezujeM/Tivolski ustvarjalni krog, ki ga organiziramo MGLC, Narodni muzej Slovenije (NMS), Moderna galerija (MG), Narodna galerija (NG), Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS). Skozi igro, ustvarjanje in druženje na nekoliko drugačen način spoznavajo muzejsko ustanove, zgodovino in umetnost. Delavnice potekajo od 10. do 14. julija, od 8. do 16. ure (kosilo je vključeno). Prijave zbira: natasa.robeznik@muzej-nz.si.