Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

RAZPIS ZA UMETNIŠKO REZIDENCO V NKD/NORDIC ARTISTS' CENTRE

Na podlagi medinstitucionalne izmenjave med Ustvarjalnim centrom Švicarija in rezidenčnim centrom NKD Dale (Dale, Norveška) vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali tu živijo in delujejo, k prijavi na umetniško rezidenco na Norveškem. Izbrani umetnik se bo udeležil dvomesečne umetniške rezidence v rezidenčnem centru NKD Dale, ki deluje pod okriljem norveškega ministrstva za kulturo. V sklopu recipročne izmenjave rezidenčnih umetnikov med MGLC, ter NKD Dale bo v poletnih mesecih na rezidenci v Ljubljani bival izbrani norveški umetnik, medtem ko bo umetnik iz Slovenije odšel na rezidenco na Norveško.

Rok za prijave je 11. februar 2019!

Kandidati se prijavljajo za termin
1. avgust–30. september 2019

Celoten razpis

Predlagatelji bodo o izboru obveščeni najkasneje do 15. marca 2019.
Za dodatne informacije lahko pišete na elektronski naslov miha.colner@mglc-lj.si ali pokličete na telefonsko številko 01/241 38 17. Nepopolnih oziroma pomanjkljivih vlog ne bomo upoštevali.

Nathalie Du Pasquier, Fair Game

Bobri na razstavi Fair Game

19. 1.–8. 2.

Ko sprehod po razstavi postane ples
gibalno-plesna galerijska delavnica
(za vrtce in šole)
mentorica: Evin Hadžialjević

Umetnica Nathalie Du Pasquier je oblikovala razstavo, ki galerijske prostore igrivo, vabljivo in vizualno neukročeno spreminja v mikrookolja, v katerih se prepletajo slike, grafike in risbe … in z njimi naša čustva! Otroci bodo umetniška dela spoznavali prek vseh čutil in to, kar bodo videli na razstavi, skušali poustvariti s telesom. Delavnica bo tako povezala gibalni in likovni svet ter pripomogla k drugačni percepciji sodobne umetnosti.

Klikni za katalog Bobrov

Za imetnike KUL abonmaja je ogled razstave brezplačen še cel januar!

Nathalie Du Pasquier, Fair Game 

30. 11. 2018–3. 3. 2019

Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.

Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnej formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku, ki jih umetnica imenuje »navidezno pohištvo«).

Kustosinja razstave je Kate Sutton.

Spremljevalni program razstave


Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.

 

 

VODSTVO PO RAZSTAVI MILTON GLASER, PLAKATI

torek, 22. . januar, ob 17. uri
v slovenskem jeziku
v angleškem jeziku začetek
ob 17.30 uri
brezplačno

Vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Prijazno vabljeni!


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.

BOBRI NA RAZSTAVI PLAKATI
nedelja, 27. januar, ob 11. uri
IKONE NAŠEGA ČASA
delavnica animacije
(za izven. število mest 10)
za otroke od 10 do 14 let
Ustvarjalni center Švicarija
Mentor: Društvo SLON

Na začetku delavnice si bomo najprej ogledali Glaserjeve plakate, razstavljene v MGLC, in se pogovorili o tem, kaj v sodobni družbi pomeni izraz ikona in kako ikona vpliva na naša življenja in okolje. Na podlagi vizualnih vtisov in dorečenih izhodišč bomo oblikovali kratki animirani filmček – lastno zgodbo o junakih, simbolih in sporočilih našega časa. Ustvarjali bomo v tehniki piksilacije (premikanje ljudi namesto lutk).

Klikni za katalog Bobrov

HOMMAGE TINCI STEGOVEC

Te dni se je izteklo življenje slovenske slikarke in grafičarke Tince Stegovec. Njeno delo je večstransko in kompleksno. Ni le slikarka, grafičarka in ilustratorka, pač pa je velik del svojega življenja posvetila tudi pedagoškemu delu, publicistiki, prevajanju, potovanjem. Rodila se je leta 1927 na Planini pri Črnomlju. Kot grafičarka se je uveljavila v šestdesetih letih. Leta 1963 je prejela polletno štipendijo za študij v Parizu in odločila se je za študij globokega tiska v Ateljeju 17 pri profesorju Stanleyju Williamu Hayterju. Pariška štipendija je avtorici pomenila zaželen profesionalni odhod v svet, pariški atelje pa ji je dal veliko znanja v tehničnem smislu, saj je v njem lahko eksperimentirala z raznimi kombinacijami grafičnih tehnik. Leta 1976 ji je prineslo nagrado Prešernovega sklada.

Grafična dela so v večini podobe izsekov iz življenja in življenjskih situacij. Z mešanjem grafičnih tehnik jedkanice, akvatinte, vernis-mouja doseže svoj tehnični in ustvarjalni vrh. Je izrazito figuralna umetnica, pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov.

Leta 2010 je MGLC podarila svoj opus, tako je leta 2011 sledila razstava Grafike in risbe iz zbirke MGLC. Kustosinja razstave je bila Breda Škrjanec.

Tinca Stegovec na odprtju razstave Grafike in risbe iz zbirke MGLC leta 2011.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

HOMMAGE ZDENKI GOLOB

V prazničnih decembrskih dneh se je tiho poslovila Zdenka Golob, grafičarka, slikarka, ilustratorka in pedagoginja. Rodila se je leta 1928 pri Sv. Trojici (Gradišče) v Slovenskih goricah. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu in diplomirala leta 1954. Leta 1979 je prejela nagrado Prešernovega sklada.

Njen umetniški opus je izrazito samosvoj. Ustvarjala je v tehnikah jedkanice, akvatinte in suhe igle. Glede na kakovost grafik in na likovna vprašanja o uporabi in izkoriščanju grafičnih tehnik je bila blizu ljubljanski grafični šoli, izhodišča njenega ustvarjanja pa se ne skladajo z najbolj prepoznavnimi elementi slovenskega povojnega modernizma. Bila je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali.

Leta 2013 je imela v MGLC retrospektivno razstavo Grafike, ki je predstavila njen grafični opus, akvarele, risbe in slike. Razstavo je pripravila mag. Breda Škrjanec.


Zdenka Golob na odprtju razstave Grafike leta 2013 v MGLC.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Milton Glaser, Plakati

23. 11. 2018–3. 3. 2019

Milton Glaser (1929, New York) je eden najpomembnejših grafičnih oblikovalcev na svetu. V petdesetletni karieri je oblikoval na stotine celostnih grafičnih podob, revije, časopise, knjige, ovitke LP-plošč, ter ustvaril na tisoče plakatov. V zgodovino oblikovanja se je zapisal z ikoničnim logotipom »I love NY«. Milton Glaser se je odločil, da mestu Ljubljana donira petintrideset avtorskih plakatov (nastalih med letoma 1966 in 2016), ki bodo po razstavi obogatili zbirko Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Posebna zahvala za razstavo gre Mirku Iliću, ki se mu je ideja za donacijo porodila leta 2017, ko je kot predavatelj in avtor razstave
TOLERANCE gostoval na Festivalu strpnosti. Tega s podporo MOL vsako leto organizirata Mini teater in Judovski kulturni center.

Spremljevalni program razstave


Milton Glaser, Plakati, 2018.