Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Cikel predavanj o parku Tivoli
Tivoli – umetnost z naravo

Tivolska arhitektura

četrtek, 18. oktober ob 18. uri,
vstopnina: 2 eur

predava: Ogla Paulič

Začetek arhitekturnega oblikovanja parka Tivoli je viden v grajski arhitekturi Tivolskega dvorca in dvorca Leopoldsruhe (današnji Cekinov grad). Kasneje se začnejo pojavljati stavbe, namenjene prostočasnim dejavnostim, predvsem športnorekreacijski objekti in objekti za razvedrilo. Ne smemo pa pozabiti niti na pomembne kulturne stavbe na robu Tivolija, ki so zaradi železniške proge žal odrezane od preostalega parka.


Grad Tivoli.
Foto: Matevž Paternoster. Arhiv MGLC.

Skrivno življenje knjig
Narava, družba, ljudje

sreda, 24. oktober, ob 18. uri,
brezplačno

"Človeštvo imam za tako pomembno, ker smo prva biološka vrsta od nastanka življenja pred več kot tremi milijardami let, ki na veliko izkorišča informacijo, da spreminja svet okoli sebe." 

James Lovelock, Težavna pot v prihodnost 

Kakšne spremembe se dogajajo na našem planetu glede na informacijsko nasičenost? V Evropi? Sloveniji? Lokalnih okoljih? 

Na vprašanja bodo na dogodku v ciklu Skrivno življenje knjig odgovarjali: Janez Markeš, Mitja Pucer in Ajda Pistotnik.
Pogovor vodi Nika Kovač.

VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!

Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do novembra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra DergancTina BocPetja Kolenko in Katja Kovše.

Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov: petra.derganc@mglc-lj.si.

Za otroke v programu projekta Švicarija: skupnosta, umetnost in narava

HI HI HAA – poučna ustvarjalna srečanja za starše z dojenčki in malčki ter nosečnice in njihove partnerje, vodi umetnica in doula Martina Fukuhara Štirn

vsak petek dopoldne v oktobru od 10.00 do 11.30

Kosilo ne priplava po župci
Kuharija za začetnike

Kje: Bistro Švicarija, Ustvarjalni center Švicarija
Kdaj: ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri/prvič 22. oktobra

Delavnice potekajo od sredine oktobra do sredine novembra ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri in trajajo približno dve uri.

Vodi: Jasna Radovan, kuharska mojstrica Švicarije.
Prijave na 051/350 750, info@bistro-svicarija.si.
Kotizacija: 20 eur/srečanje. Udeležba je omejena na največ 5 oseb.

Predznanje ni potrebno in kar bomo skuhali, bomo tudi pojedli!

Program
22. oktober: zelenjavna enolončnica z ajdovo kašo, marelični cmoki
29. oktober: švicarski zrezek na posteljici dušene buče, gratinirane skutine palačinke
5. november: kostanjevi štruklji, panna cotta s sadjem
12. november: carski praženec z jabolčno čežano


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.


 

UMETNIKI NA OBISKU!

DANES

pogovor: Marie Lukačeva (Praga) in Fokus Grupa (Reka)

torek, 16. oktober ob 18. uri
Kulturni center Tobačna 001, brezplačno

Pogovor predstavlja umetnike, ki gostujejo v Ljubljani, in sicer v rezidenčnih centrih, to sta Ustvarjalni Center Švicarija (MGLC) in KC Tobačna 001 (MGML). V Ustvarjalnem centru Švicarija trenutno biva in ustvarja umetnica Marie Lukačeva iz Prage, medtem ko je v KC Tobačna 001 na rezidenčnem bivanju tandem Fokus Grupa z Reke. Z gosti se bomo pogovarjali o ustvarjalni praksi, nastajajočem delu v sklopu rezidenčnega bivanja in podobnem.

Marie Lukačeva je udeleženka dvomesečnega rezidenčnega programa v Ustvarjalnem centru Švicarija, ki se odvija v sklopu medinstitucionalne izmenjave med Futura Project, Praga, in MGLC, Ljubljana.

Fokus Grupa je tandem, ki gostuje v sklopu rezidenčnega programa v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane in se bo ob zaključku svojega bivanja, 24. oktobra letos, predstavil z razstavnim projektom v KC Tobačna 001.

Več


Foto: Fokus Grupa.

Tematsko vodstvo po pregledni razstavi Rika Debenjaka

DANES

torek, 16. oktober, 18.00
Kraški svet Rika Debenjaka in Zorana Mušiča
vodi dr. Nataša Ivanović, umetnostna zgodovinarka

Vodenje po razstavi Rika Debenjaka se bo osredotočilo na umetnikovo izkušnjo tehnične dovršenosti v grafičnem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja v Parizu, kjer se je srečal z rojakom Zoranom Mušičem. Leto 1957 je intenzivneje zaznamovalo njuno tako umetniško kot zasebno sodelovanje, o čemer bodo pričali odlomki iz zasebnih Debenjakovih zapisov kakor tudi njuni podobni grafični motivi, Debenjakove Kraške kariatide in Mušičeve Dalmatinske žene.

Dr. Nataša Ivanović je od leta 2017 asistentka za umetnostno zgodovino na UL ALUO. Sodeluje z različnimi javnimi in zasebnimi institucijami, znanstveno in strokovno raziskuje likovno umetnost od 19. stoletja do sodobnosti, metodologijo likovne umetnosti in antropologijo likovne umetnosti.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

NAPOVEDUJEMO

Matjaž Geder
Priprave na improvizacijo

17. 10.–11. 11. 2018
odprtje, sreda, 17. oktober,
ob 18. uri

Matjaž Geder je likovni pedagog na Osnovni šoliII Murska Sobotia Prav pedagoški poklic izrazito vpliva na njegov ustvarjalni svet, ki nenehno prehaja od neposredne in ilustrativne likovne govorice do kompleksnejših konceptualnih in simbolno zastavljenih podob. V svojih delih primerja rigiden šolski sistem, ki temelji na šablonskem in nekritičnem načinu razmišljanja, z odnosom do destigmatizacije duševnih bolezni, ki sta si v njegovih delih presenetljivo blizu. Na ogled je izbor del, nastalih v zadnjih letih, in serija novih tiskov, narejenih posebno za razstavo.


Matjaž Geder: Stopnicanje, 2018, monoprint, 66 x 100 cm.