Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava

nedelja, 27. maj, ob 15. uri

Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo
v slovenski jezik).
Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar.
vstopnina: 2 eur

Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.

Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.

Prijazno vabljeni!


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.

S fotoaparatom spoznavam poklice

22. 5.–3. 6. 2018
Predavalnica (pritličje MGLC)

Fotografska razstava S fotoaparatom spoznavam poklice je nastala v sklopu fotografskega projekta Skozi moje oči, ki ga že četrto leto zapored organizira Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana pod vodstvom

Tanje Povšič in v sodelovanju s fotografinjama Tino Ramujkić in Polono Ponikvar.

David Lynch: Ogenj na odru

Torkova vodstva po razstavi

torek, 29. maj, ob 18. uri

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.

David Lynch je Slovenec
Okrogla miza o vplivu Davida Lyncha na slovensko identiteto

četrtek, 24. maj, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija, brezplačno

Ko je v javnosti završalo, da MGLC prireja razstavo Davida Lyncha v Ljubljani in pravzaprav prvo njegovo predstavitev kot likovnega umetnika v Sloveniji, je bilo prvo in edino vprašanje: »Pa on pride?« Na enem izmed pripravljalnih srečanj smo projekt predstavili tudi Marcelu Štefančiču, jr., ki pa je med drugim takoj našel odgovor na mnogokrat zastavljeno vprašanje: »Saj on je že tukaj!« Hipoma se je porodila ideja, da je David Lynch pravzaprav Slovenec. Koliko je torej Slovenca v Lynchu in koliko je Lyncha v Slovencu?

O tem in podobnih vprašanjih bomo razpravljali na okrogli mizi, na kateri bodo sodelovali gostje: Marcel Štefančič, jr., filmski kritik, televizijski voditelj in publicist; Mirt Komel, filozof, sociolog in pisatelj; Stojan Pelko, filozof in sociolog, in Ana Jovanović, filozofinja.

David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

Prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Razstava Ogenj na odru 
prinaša izbor sedemdesetih grafik v tehniki litografije, predstavitev pa zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov. S prepletanjem temačnosti in skrivnostnosti, ki se prelivata prek njegovega celotnega spektra umetnosti, se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu v postavitvi razstave z odrsko logiko sledi
scenograf Branko Hojnik.

Kustos razstave je Božidar Zrinski.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica animacije v programu razstave Davida Lyncha za mlade 12+

nedelja, 13. maj, 11.00–14.00

Delavnica je brezplačna, obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si

Druženje, igriva ustvarjalnost in srečanje z velikanom filmske umetnosti! Vse to in še več se obeta na ustvarjalni delavnici animacije, ki jo v programu razstave David Lynch, Ogenj na odru namenjamo mladim 12+ ter tudi spremljajočim staršem.

Na razstavi si bomo v družbi galerijske mentorice Petre Derganc ogledali serijo petih kratkih animiranih in eksperimentalnih filmov, ki jih je ustvaril kultni režiser in vsestranski umetnik David Lynch. Obiskali bomo tudi Lynch Lab, galerijski studio, ki daje priložnost za aktiven in ustvarjalen odziv obiskovalcev. Sledila bo delavnica v tehniki stop animacije (snemanje sliko po sliko). Pod vodstvom mentoric Andreje Goetz in Jelene Dragutinović bomo ustvarili skupen animirani film. Tokratna delavnica je zadnja v seriji delavnic animacije v letošnjem šolskem letu, ki jih je izvajalo Društvo Slon na razstavah v MGLC.

Kako so videti izdelki, animirani kratki filmi, pa je mogoče videti na povezavah:

animirani film 32 grafičnega bienala: Kriterij rojstva

animirani film ob razstavi Boris Jesih, Povezave

Delavnica je tudi del nedeljskega dogajanja Čarobni dan v Tivoliju.

Vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

(Psihodramsko) Srečanje z Lynchem 

nedelja, 27. maj, 11.00–16.00, vstopnina 5 EUR (vstopnica za razstavo)

Izkustvena delavnica pomeni srečanje z glavnimi mislimi o ustvarjalnosti iz Lyncheve knjige Kako ujeti veliko ribo ob psihodramskih tehnikah. Namenjena je aktivnemu raziskovanju lastne ustvarjalnosti ob odigravanji (enactment). Bi se želeli (s tem, ko se postavimo v njihove vloge) srečati s svojim oceanom in velikimi in malimi ustvarjalnimi ribami v njem ali morda raje kar z Lynchem?

Psihodrama je po vsem svetu znana in v stroki uveljavljena akcijska skupinska psihoterapevtska metoda, ki jo je razvil Jacob Levy Moreno, njene tehnike pa se lahko uporabljajo tudi zunaj psihoterapije v umetniškoustvarjalne in druge namene. Osnovna lastnost psihodrame je odrsko odigravanje notranjega sveta in življenjskih situacij posameznika. Psihodrama vzpodbuja ustvarjalno mišljenje, da bi posameznik prevzel iniciativo in našel nove, boljše odzive na situacije, ki se mu ponavljajo. V psihodrami je dobrodošel vsak, ki se želi ob igri srečevati s sabo in z drugimi.

Delavnico vodi Tomi Janežič, gledališki režiser in izredni profesor na AGRFT.

Delavnica bo potekala v dveh delih z enim odmorom. Udeleženci morajo biti prisotni od začetka do konca. Število prijavljenih je omejeno. Obvezne prijave do zapolnitve mest na lili.sturm@mglc-lj.si.

Vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.