Predstavitev

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave. V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu. Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Pazi, sveža grafika! #6 Jaka Babnik

Jaka Babnik: Top lokacija

9. 8.–4. 9. 2017

odprtje: sreda, 9. avgust, ob 17. uri
TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

Krožišča so kot znamenja razvoja in lokalnega napredka postala predmet javnih razprav o učinkoviti prometni ureditvi, modernizaciji in gospodarskem napredku določenega kraja in takoj za tem tudi razprav o njihovem estetskem in urbanističnem potencialu. Z gradnjo krožišč se je v slovenski prometni in tudi kulturni krajini pojavil nov tip prostora kot tarča pogleda – top lokacija. Lokalne oblasti so jo prepoznale kot odlično priložnost za izražanje identitete svojega kraja in okolice. Načrtovanja in urejanja krožišč so se lotile resno, včasih morda preveč zavzeto, zato je top lokacija v mnogo primerih postala prostor stereotipne podobe kraja in izražanja domačijske miselnosti, ki jo mnogi mimovozeči pogosto stežka razumejo. Serija fotografij z naslovom Top lokacija je fotografsko-dokumentarni prispevek k razpravi o nastajanju estetskih vrednot, ki jih sooblikujemo z uporabo javnega prostora.


Jaka Babnik: Top lokacija.

32. grafični bienale: Kriterij rojstva: VODSTVA

Vodstva po osrednji razstavi 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva

avgust

Bienale TOP 10
Vodeni ogledi izbranih bienalskih del in brezplačne delavnice tiskanja.
Enourni vodeni ogledi izbranih del 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva.
Brezplačno z vstopnico bienala ali turistično kartico Urbana.

Torek, 1. avgust
17.00–18.00: Bienale TOP 10. vodstvo v slovenskem in angleškem jeziku, MGLC
18.00–20.00: Zgodbe v travi: zgodbe in delavnica tiskanja. Tema: voda. Ustvarjalni center Švicarija

Torek, 8. avgust
17.00–18.00: Bienale TOP 10: vodstvo v slovenskem in nemškem jeziku, MGLC
18.00–20.00: Zgodbe v travi: zgodbe in delavnica tiskanjaTema: voda. Ustvarjalni center Švicarija

Torek, 15. avgust
17.00–18.00: Bienale TOP 10: vodstvo v slovenskem jeziku, MGLC
18.00–20.00: Zgodbe v travi: zgodbe in delavnica tiskanja. Tema: voda. Ustvarjalni center Švicarija

Torek, 22. avgust
17.00–18.00: Bienale TOP 10: vodstvo v slovenskem in angleškem jeziku, MGLC
18.00–20.00: Zgodbe v travi: zgodbe in delavnica tiskanja. Tema: voda. Ustvarjalni center Švicarija


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.


 

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

Ta teden na bienalu

torek, 15. avgust, 17.00–20.00,
dobimo se pred Gradom Tivoli (MGLC)
17.00–18.00: Bienale TOP 10 – javno vodstvo v slovenskem jeziku (vodi Gregor Dražil)
18.00–20.00: Zgodbe v travi: zgodbe z delavnico tiskanja na majice (imejte jih s sabo!), vrečke, nalepke.
(pred Ustvarjalnim centrom Švicarija, vstop prost)

Ob torkih je osrednja razstava 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva (MGLC in Ustvarjalni center Švicarija) odprta do 20. ure.

Sveže iz tiskarne
Izšel je Družinski zemljevid Kriterij rojstva za otroke in družine!
Otroci, družine, se zgodi, da na 32. grafični bienale pridete ravno takrat, ko ni vodstva ali delavnice? Radi bi se »pogovorili« z likovnimi deli, pa ne veste, kako začeti?! Predlagamo uporabo zemljevida, ki na interaktivni in ugankarski način skozi duhovite ilustracije Anje Jerčič Jakob, ki je umetniška dela upodobila kot »umetniške krompirčke«, usmerja naše korake po bienalski osrednji razstavi Kriterij rojstva v MGLC in Ustvarjalnem centru Švicarija.

avtorici: Anja Jerčič Jakob (narisala) & Lili Šturm (napisala)

Maria Bonomi: Za vedno grafika
Javni vodstvi po razstavi
sobota, 19. avgust, ob 16. 30 uri, v angleškem jeziku
nedelja, 20. avgust, ob 16.30 uri, v slovenskem jeziku