Muzej

MGLC hrani največjo slovensko zbirko grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in ima edino javno zbirko grafik modernizma vsebuje več kot 10.000 del. 

Večina so darila umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole, predstavniki avantgardnega gibanja COBRA, umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Pomemben del zavzema zbirka umetniških publikacij. Šteje približno 4000 predmetov – knjig umetnika, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature. Zbirka je nastala leta 2001, ko je Francoski kulturni center posodil 378 del avantgard šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja. 

MGLC hrani tudi 425 enot iz zbirke avtorskih časopisnih projektov museum in progress, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002. 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

ZINI za šole in vrtce

Samo še dobre tri mesece je do konca šole! Ne preživite jih, ne da bi si ogledali sodobno zinovsko produkcijo, s katero predstavljamo, kako se danes kaže potreba po ustvarjalnem izražanju, kako se izražajo identiteta mladih, utrip časa in sodobna bralna kultura, kako se ohranja občutek za primarno, ročno, osebno in taktilno v dobi informacijskih tehnologij. Ogled razstave po želji povežemo s krajšo delavnico zina, programe pa prilagodimo za različne razrede in dekade. Za učitelje, mentorje in KUV-koordinatorje na dan Kulturnega bazarja 30. marca ob 18. uri organiziramo tudi brezplačno vodstvo po razstavi v družbi kustosa Božidarja Zrinskega.

Več o zinih, namenu in vsebinah razstave pa v posebnem gradivu za učitelje in vzgojitelje.

 

Razstava nagrajenke Prešernovega sklada Tince Stegovec

odprtje: petek, 10. marec, ob 18. uri, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj

10. marec–15. april 2017

Vabimo vas na odprtje in ogled razstave grafik akademske slikarke, grafičarke in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 1976 Tince Stegovec. Na odprtju bosta umetnico predstavila dr. Milček Komelj in mag. Breda Škrjanec. Razstava prinaša 45 grafik iz obdobja od leta 1964 do leta 1984.

Razstava je nastala v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom ob avtoričinem življenjskem jubileju.

Tinca Stegovec je slovenska slikarka in grafičarka, ena od spremljevalk ljubljanske grafične šole. Leta 2010 je MGLC-ju podarila celotni grafični opus z matricami in štirimi risbami ter velik del svoje strokovne knjižnice. Leto kasneje je sledila razstava Tinca Stegovec, Grafike in risbe iz zbirke MGLC, ki je bila prva celovita predstavitev njenega grafičnega opusa in je postavila njeno mesto v zgodovino moderne slovenske grafike, v kateri odličnost njenih barvnih akvatint v preteklosti ni prišla do polne veljave. Poleg akvatint so bili na ogled tudi lesorezi, litografije, jedkanice, vernis-mouji, matrice in risbe.

Tinca Stegovec: V pristanišču, 1974, jedkanica in akvatinta.

 

 

Pazi, sveža grafika! #1

Matjaž Wenzel: Men Face Down

7. 3.–3. 4. 2017, TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

odprtje: torek, 7. marec, ob 17. uri

Z razstavo se začenja tretja sezona TAM-TAMove Ulične galerije na Vegovi. V letu 2017 smo kuratorstvo prevzeli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Z izborom umetnikov in del opozarjamo na sodobno tiskano umetnost. Kurator cikla je Božidar Zrinski. V prejšnjih dveh letih se je v ciklu Mimogrede pod okriljem CUK Kino Šiška predstavilo petindvajset umetnikov. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi zaključni katalog projekta Ulična galerija LJ2016.

Fotografski projekt Men Face Down raziskuje fenomen ležeče človeške figure v javnem prostoru in njen učinek prisotnosti v njem, ko figura ne zavzema običajne vertikalne/stoječe poze, temveč se znajde v horizontalnem – ležečem stanju. Upodobljeni subjekti so anonimneži in premišljeno izbrane osebe iz javnega in kulturnega življenja. Njihov odnos do okolja se tako v nekaterih primerih izraža znotraj intimnega, hermetičnega odnosa, v drugih pa prepoznavnega komentarja. Izbor lokacij za inscenacije izvira ali iz avtorjeve sugestije ali izbora subjekta, ki doživlja izbran prostor kot kraj, do katerega vzpostavlja čustven ali intelektualen odnos.

Matjaž Wenzel (1973) je avtor, ki deluje na področju fotografije, videa in grafičnega oblikovanja. Oblikoval je številne knjige in knjižne ovitke. Leta 2007 in 2016 je prejel nagrado za najbolje oblikovano knjigo in leta 2011 Glazerjevo nagrado. Svoja fotografska dela je predstavil na več samostojnih in izbranih skupinskih razstavah doma in v tujini, uvrstil pa se je tudi med finaliste za nagrado OHO (2007). Živi in dela v Mariboru. Predstavlja se tudi na razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija.

V sodelovanju z družbo TAM-TAM.