Muzej

MGLC hrani največjo slovensko zbirko grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in ima edino javno zbirko grafik modernizma vsebuje več kot 10.000 del. 

Večina so darila umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole, predstavniki avantgardnega gibanja COBRA, umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Pomemben del zavzema zbirka umetniških publikacij. Šteje približno 4000 predmetov – knjig umetnika, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature. Zbirka je nastala leta 2001, ko je Francoski kulturni center posodil 378 del avantgard šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja. 

MGLC hrani tudi 425 enot iz zbirke avtorskih časopisnih projektov museum in progress, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002. 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #9

Pri Zlatem stegnu (Nataša in Katja Skušek): Samorogi pridejo in samorogi gredo

7. 11.–4. 12. 2017

odprtje:
torek, 7. november, ob 17. uri
TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

Pri Zlatem stegnu se igrajo z okusom. Pravzaprav se igrajo z okusom za hrano in okusom za umetnost.
Pri Zlatem stegnu je umetniški projekt Nataše in Katje Skušek, ki se kontinuirano odvija od leta 2004 v različnih pojavnih oblikah od prostorskih instalacij do videodel, objektov, fotokolažev, grafik, risb in performansov. Humorno in lahkotno postavlja v ospredje vprašanja, povezana s pripravo hrane in prehranjevanjem kot osnovno človeško potrebo. 


Pri Zlatem stegnu: Samorogi pridejo in samorogi gredo.

 

 

Pripravljamo novo razstavo

Boris Jesih: Povezave

30. 11. 2017–11. 3. 2018

Boris Jesih (1943) se je umetniško uveljavil konec šestdesetih let v krogu ekspresivnih figuralikov. Pod vplivom poparta se je z geometrijskim preoblikovanjem vsakdanjih predmetov odzival na značilnosti duha časa in se kasneje usmeril predvsem v krajinarstvo. Kot grafik se odlikuje v tehnikah visokega in ploskega tiska, z vrhuncem v barvni litografiji. Kot nagrajenec 13. mednarodnega grafičnega bienala leta 1979 (posebna nagrada za mladega avtorja) je opozoril nase s serijo litografij, katerih nabor imamo v zbirki MGLC. Na pregledni razstavi so ob litografijah na ogled tudi risbe, slike in fotografije, s katerimi poudarjamo povezave v njegovem ustvarjalnem procesu in med njegovimi deli. 


Boris Jesih: Vrata (1983, barvna litografija).

 

 

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

PODELJENI STA NAGRADI
32. GRAFIČNEGA BIENALA

Veliko nagrado 32. grafičnega bienala je prejel Alejandro Paz za delo Podkožno (2017, intervencija), narejeno za 32. grafični bienale.

Nagrado za raziskovalno rezidenco je prejel Carlos Monroy za delo Bafomet. Edino inkarnirano rojstvo. (2017, performans in videoinstalacija), delo je bilo narejeno za 32. grafični bienale.

Nagradi je podelila žirija: Anne Barlow, Mike Cooter, Bige Örer in Maruša Sagadin.

Nagrado občinstva za najboljšo umetnico/umetnika 32. grafičnega bienala je prejel ameriški umetnik Christopher Myers za delo Ostanki sanj (2016).


Alejandro Paz: Podkožno (2017).
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.