Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika
 

Letos zaznamujemo stoletnico rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000. Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred stavbo Mednarodnega grafičnega likovnega centra odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Grafični bienale Ljubljana v svetu velja za najstarejšo grafično prireditev, ki je sistematično raziskovala vlogo in pomen grafike ter bienalno vrednotila in promovirala tekočo grafično produkcijo. Za več desetletij je Ljubljano umestil v središče sodobnega grafičnega ustvarjanja. Po zgledu ljubljanskega grafičnega bienala je bila organizirana vrsta drugih po Evropi, predvsem tisti v Tokiu leta 1957.

Kržišniku se je zamisel za razstavo porodila ob obisku 26. beneškega bienala leta 1952, kjer je bil pomočnik komisarja jugoslovanskega paviljona. V Benetkah je spoznal Zorana Mušiča in skupaj sta pretehtavala možnosti za tako razstavo, ki bi pri nas pripomogla k razvoju umetnosti in nam odprla okno v svet. Dognala sta, da bi bila najprimernejša razstava grafik, in sicer iz povsem praktičnih razlogov, predvsem pa, ker je bila slovenska grafika v tistem času najbolj pripravljena na soočenje z mednarodno ustvarjalnostjo, tako po številu umetnikov, ki so se ukvarjali z grafiko, kot po njihovi kakovosti. Mušič ga je pozneje povabil v Pariz, kjer se je Kržišnik srečal tudi z Venom Pilonom, oba pa sta mu pomagala navezati stik s pomembnimi francoskimi umetniki. Nabral je 144 grafičnih listov 43 predstavnikov pariške šole, ki so sestavljali jedro prve grafične razstave. Pozneje je rad pripovedoval, da je grafike »prišvercal« z vlakom v Ljubljano.

Organizacijo I. mednarodne grafične razstave leta 1955 (od leta 1973 naziv grafični bienale) je prevzel Zoran Kržišnik. Že prva je bila popoln uspeh. Komaj sedem let po informbiroju, deset let po koncu druge svetovne vojne in v času velikega razkola med Vzhodom in Zahodom je organizatorjem uspelo prvič na veliki razstavi združiti zahodne in vzhodne umetnike. Za bienale je bila udeležba umetnikov z vseh celin izjemno pomembna tudi pozneje. K temu je pripomogla politika neuvrščenosti, ki se je dokončno oblikovala leta 1961 na beograjski konferenci. Na bienalu so poleg umetnikov sodelovali najprodornejši teoretiki in kritiki z Vzhoda in Zahoda, Kržišniku pa je uspelo k sodelovanju za člane žirij privabiti cenjene svetovne strokovnjake. Bienale je predstavljal svojevrsten »grafični zemljevid sveta«, na njem so sodelovali umetniki od vsepovsod, ne glede na stil, smer in tehnično izvedbo umetnine. Edini kriterij je bila umetniška kakovost grafičnega lista. Bienale pa je bil odločilen tudi za razvoj domačih umetnikov, na široko jim je namreč odprl vpogled v sodobno svetovno grafiko. Zagotavljal jim je trdnejšo oporo z možnostjo uveljavljanja na domačih tleh in hkrati omogočil stik z grafično ustvarjalnostjo po svetu. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Tudi zaradi izjemnega organizacijskega dela, ki ga je opravil Zoran Kržišnik, njegovih sposobnosti, odličnih lastnosti poslovneža in dobrega poznavanja umetnosti je ljubljanski grafični bienale postajal osrednja referenčna točka svetovne grafične produkcije.

 

Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PROGRAM POLETJA V TIVOLIJU

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

Filmi v gozdu Vsako nedeljo, 26. 7.–16. 8., 21.00, pred Švicarijo

Skupaj po razstavi Vsak torek, 7. 7.–11. 8., ob 18.00, Grad Tivoli in Švicarija

Grafika na žlico Vsak četrtek, 2. 7.–27. 8., ob 18.00, pred MGLC

Poletje v travi Vsak torek in četrtek, 2. 7.–27. 8., 15.00–20.00, pred Švicarijo

Telo v gibanju Vsako sredo, 1. 7.–26. 8., 19.00–20.00, začetek pred MGLC

Drop-in petkove delavnice Vsak petek, 3. 7.–28. 8., 10.00–12.00, pred Gradom Tivoli in Švicarijo

PovezujeM/Tivolski ustvarjalni krog Ponedeljek–petek, 24.–28. 8., 8.00–16.00, Grad Tivoli in Švicarija

Eksperimentalna grafika na koncu promenade Ponedeljek–petek, 17.–21. 8., 9.00–13.00, Grad Tivoli

NAGRADNA IGRA POLETJE V TIVOLIJU

Pridružite se nam in obarvajte svoje poletje 2020. Naj bo nepozabno! Vabimo vas, da objavite fotografije z dogodkov in razstav Poletje v Tivoliju na facebooku in instagramu s heštegom #poletjevtivoliju. Da bomo vaše fotografije lahko našli, morajo biti objavljene javno. Nekaj sodelujočih fotografij bomo izbrali in nagradili. Nagrajence objavimo 31. 8. 2020.
Več


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

Zaključno vodstvo po razstavi Andrej Škufca, Črni trg

Torek, 11. 8. ob 18.00, MGLC, Grad Tivoli

Na zaključnem vodstvu bo obiskovalce skozi razstavo popeljala kuratorka Àngels Miralda in ob tem podala teoretične komentarje. Sledi neformalno druženje v kavarni. Vodstvo bo potekalo v angleškem jeziku. Dogodek poteka v skladu z uredbami NIJZ. Obvezne prijave: 01 2413 812.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

ČRNI TRG

19. 5.–16. 8. 2020

Črni trg Andreja Škufce je kiparska instalacija, ki temelji na modularnem ponavljanju. Njeno telo predstavlja futuristično žival, sestavljeno iz naših sodobnih biotehničnih razbitin – naftovodov, oceanskih kablov iz optičnih vlaken, ugorjev, eksoskeletov in najzgodnejših oblik cevastih večceličnih mikroorganizmov.

Kuratorka je Àngels Miralda.

Andrej Škufca: Zero Hedge (2019).

Povezava do znanstvenofantastičnega zapisa o razstavi Andreja Škufce, Črni trg: https://kreten.si/crni-trg/.

Povezava do videa Sodobna umetnost: Andrej Škufca, Črni trg: https://www.youtube.com/watch?v=Y64XMZ7v3I0.

 

 

RAZPIS ZA PROSTA DELOVNA MESTA


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

VODJA ZA STIKE Z JAVNOSTJO
Razpis je odprt do 13.08.2020.
Kandidati naj pošljejo vlogo na elektronski naslov info@mglc-lj.si.
Besedilo razpisa:
Razpis za delovno mesto vodje za stike z javnostjo

KOORDINATOR PROGRAMA
Razpis je odprt do 13.08.2020.
Kandidati naj pošljejo vlogo na elektronski naslov info@mglc-lj.si.
Besedilo razpisa:
Razpis za delovno mesto koordinatorja programa

KUSTOS PEDAGOG
Razpis je odprt do 13.08.2020.
Kandidati naj pošljejo vlogo na elektronski naslov info@mglc-lj.si.
Besedilo razpisa:
Razpis za delovno mesto kustosa pedagoga

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij
Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani

Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! 
Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija veja od 1. julija do 30. avgusta.
Več