Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika
 

Letos zaznamujemo stoletnico rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000. Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred stavbo Mednarodnega grafičnega likovnega centra odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Grafični bienale Ljubljana v svetu velja za najstarejšo grafično prireditev, ki je sistematično raziskovala vlogo in pomen grafike ter bienalno vrednotila in promovirala tekočo grafično produkcijo. Za več desetletij je Ljubljano umestil v središče sodobnega grafičnega ustvarjanja. Po zgledu ljubljanskega grafičnega bienala je bila organizirana vrsta drugih po Evropi, predvsem tisti v Tokiu leta 1957.

Kržišniku se je zamisel za razstavo porodila ob obisku 26. beneškega bienala leta 1952, kjer je bil pomočnik komisarja jugoslovanskega paviljona. V Benetkah je spoznal Zorana Mušiča in skupaj sta pretehtavala možnosti za tako razstavo, ki bi pri nas pripomogla k razvoju umetnosti in nam odprla okno v svet. Dognala sta, da bi bila najprimernejša razstava grafik, in sicer iz povsem praktičnih razlogov, predvsem pa, ker je bila slovenska grafika v tistem času najbolj pripravljena na soočenje z mednarodno ustvarjalnostjo, tako po številu umetnikov, ki so se ukvarjali z grafiko, kot po njihovi kakovosti. Mušič ga je pozneje povabil v Pariz, kjer se je Kržišnik srečal tudi z Venom Pilonom, oba pa sta mu pomagala navezati stik s pomembnimi francoskimi umetniki. Nabral je 144 grafičnih listov 43 predstavnikov pariške šole, ki so sestavljali jedro prve grafične razstave. Pozneje je rad pripovedoval, da je grafike »prišvercal« z vlakom v Ljubljano.

Organizacijo I. mednarodne grafične razstave leta 1955 (od leta 1973 naziv grafični bienale) je prevzel Zoran Kržišnik. Že prva je bila popoln uspeh. Komaj sedem let po informbiroju, deset let po koncu druge svetovne vojne in v času velikega razkola med Vzhodom in Zahodom je organizatorjem uspelo prvič na veliki razstavi združiti zahodne in vzhodne umetnike. Za bienale je bila udeležba umetnikov z vseh celin izjemno pomembna tudi pozneje. K temu je pripomogla politika neuvrščenosti, ki se je dokončno oblikovala leta 1961 na beograjski konferenci. Na bienalu so poleg umetnikov sodelovali najprodornejši teoretiki in kritiki z Vzhoda in Zahoda, Kržišniku pa je uspelo k sodelovanju za člane žirij privabiti cenjene svetovne strokovnjake. Bienale je predstavljal svojevrsten »grafični zemljevid sveta«, na njem so sodelovali umetniki od vsepovsod, ne glede na stil, smer in tehnično izvedbo umetnine. Edini kriterij je bila umetniška kakovost grafičnega lista. Bienale pa je bil odločilen tudi za razvoj domačih umetnikov, na široko jim je namreč odprl vpogled v sodobno svetovno grafiko. Zagotavljal jim je trdnejšo oporo z možnostjo uveljavljanja na domačih tleh in hkrati omogočil stik z grafično ustvarjalnostjo po svetu. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Tudi zaradi izjemnega organizacijskega dela, ki ga je opravil Zoran Kržišnik, njegovih sposobnosti, odličnih lastnosti poslovneža in dobrega poznavanja umetnosti je ljubljanski grafični bienale postajal osrednja referenčna točka svetovne grafične produkcije.

 

Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Obvestilo o zaprtju MGLC in Švicarije

Mednarodni grafični likovni center in MGLC Švicarija bosta do nadaljnjega zaprta za javnost v skladu z uradnimi smernicami NIJZ in Ministrstva za zdravje RS zaradi onemogočanja prenosa koronavirusa. Ta začasni ukrep je sprejet za zagotovitev zdravja obiskovalcev in muzejskih delavcev. Prihodnji program bomo sproti prilagajali razmeram in priporočilom.
Vabimo vas, da nas obiščete na naših družbenih omrežjih: Facebooku, Twitterju in Instagramu!


Foto: Katja Goljat. Arhiv MGLC.

Novosti iz zbirke MGLC

Elisabetta Benassi:
Storyboard, (You'll never walk alone)
Zbirka knjig umetnika

V tej knjigi je avtorica prepletla dve ločeni zgodbi. Fotografije so pravzaprav zbirka zgodb iz dveh avtoričinih videov Nikoli ne boš hodil sam in Časovna koda. Povezovalna nit je Pier Paolo Pasolini.

V prvi zgodbi sta glavna akterja Bettagol, ki je avtoričin alter ego, in mlad moški, presenetljivo podoben Pieru Paolu Pasoliniju, ki se vozita z motorjem. Vzporedno se, kot komentar ali zvočni posnetek na videu, pojavljajo slike starega Totòja in mladega Ninetta, glavnih junakov Pasolinijevega filma Ptički in ptičice, v katerem je režiser poetično obdelal temo o koncu ideologij. Pasolini se skozi umetničine oči brez nostalgije in z intenzivnostjo resnične izkušnje preseli v njeno sedanjost. Ta domišljijski preplet ne ponuja nikakršnega zaključka, bralcu/gledalcu daje možnost, da sam zapolni vrzeli v njem.

Knjiga je izšla leta 2002 pri založbi Onestar Press v Parizu. Ima 150 strani v črno-belem ofsetnem tisku, mehke platnice, barvno naslovnico in je izšla v 250 izvodih.

Damien Hirst:
I Want to Spend the Rest of My Life Everywhere, with Everyone, One to One, Always, Forever, Now…
Zbirka umetniških publikacij

Dinamična in provokativna zbirka Hirstovih idej in obsesij je močna kombinacija besedila in vizualnih elementov. Vsebuje vizualne pripovedi na podlagi risb, besed, fotografij, tipografije, pojavnih oken (pop-up), posebnih vložkov in drugih posebnih učinkov, zaradi katerih ta knjiga ni podobna nobeni drugi.

Obsežna publikacija – Hirstova prva – vsebuje umetnikove izjave in njegov nabor in aranžma slik. Je zaslepljujoča zbirka umetnikovih idej in obsesij o življenju in umetnosti. Obsega celotno paleto Hirstovih slik, skulptur in instalacij, ki so nastale do datuma izida – in ki med kritiki in gledalci še vedno izzivajo tako prezir kot občudovanje. Eseja kultnega romanopisca Gordona Burna in Stuarta Morgana opisujeta Hirstovo delo in širino njegovega učinka.

Knjigo, ki ima več kot 700 barvnih ilustracij, je oblikoval Jonathan Barnbrook. Pomembna publikacija je na novo definirala monografijo v likovni umetnosti. Izšla je leta 1998 v založbi Booth-Clibborn iz Londona, v angleškem jeziku, na 330 straneh. Ima trde platnice, šivano vezavo in ilustriran ovitek.

Več

Megazin kuhna

Vsi kreativci, ustvarjalci in preostali entuziasti v izolaciji – združimo se in ga zakuhajmo skupaj!

Vabimo vas k soustvarjanju kolektivnega dokumenta časa in izredne situacije, ki je presenetila in pretresla ves svet. Ostanimo doma in namenimo svoj čas, ki se zdi, da ga je kar naenkrat veliko več, prijetnejšim platem življenja. Pripravite list papirja in uporabite moč svojega dolgo varovanega recepta – barvajte, pišite, lepite, izrezujte, valjajte, brišite, popravite teksturo … Vse prispele likovne prispevke bomo natisnili in združili v knjižico – zin, ki jo prejme prav vsak sodelujoči.
Preberite več o naši akciji!

K sodelovanju pri Megazinu pa so toplo vabljeni tudi šolarji in dijaki!
Kliknite za razpis

Galerija