Ištvan Išt Huzjan: Cankarjanska zagozda, razstava

6. oktober–6. november 2022
MGLC Švicarija
Vstop prost.

Ivan Cankar je bil hotelski gost pozimi leta 1909 in 1910, ko je v Švicariji začel pisati svoj družbenokritični esej Bela krizantema. Informacija, v kateri sobi je dejansko bival, ni bila nikoli zapisana. Huzjan se je odločil, da bo skrivnost razkril s pomočjo medija, ki lahko vstopa v onstranstvo. Na hodnikih Švicarije je odprl vsa vrata ateljejev in jih podstavil z zagozdami, izdelanimi iz podpeškega marmorja, za katerega je značilna temna kamnina z belimi lupinami fosilnih školjk. Med plasti marmorja ujeta preteklost, bolj ali manj odprta vrata z zagozdami, umetnikovo branje odlomkov iz Bele krizanteme, sprehod medija v stavbi, mističen pogled v onstranstvo … vse to je razkrilo, da je bil Cankar razdvojen med socialnim življenjem in ateljejsko, pisateljsko osamo. Njegov duh je bil zato najbolj prisoten v dveh prostorih – v enem je bilo čutiti njegovo intimo in ustvarjalni zanos, v drugem je bil njegov duh predan druženju.

Marmorne zagozde so kot sledovi umetniške intervencije in kot okruški časa na ogled, da v nas prebudijo zaupanje v preteklost. V Dnevih evropske kulturne dediščine, ki letos nosijo oznako (Vz)trajnostna dediščina, pa so marmorne zagozde tudi simbol vztrajnega razkrivanja preteklosti, da bi lahko kljubovali minevanju časa.

Kuratorka naročenega dela: Yasmín Martín Vodopivec 
Avtorska zasnova: Ištvan Išt Huzjan
Izvedba: Ištvan Išt Huzjan in Jaka Babnik
Fotografije: Jaka Babnik
Medij: Urška Puš 

Ištvan Išt Huzjan (1981) je leta 2005 diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Lastno knjižno založniško hišo 21st Century Books, specializirano za knjigo umetnika, je registriral leta 2006. Leta 2009 je končal dvoletni rezidenčni program na Rijksakademie van beeldende kunsten v Amsterdamu. Med letoma 2010 in 2020 je končal več drugih rezidenčnih programov, med katerimi sta bila tudi National Art Studio in Changdong v Seulu v Južni Koreji in rezidenca Ministrstva za kulturo RS v New Yorku. Leta 2010 je v Amsterdamu soustanovil umetniški kolektiv Goleb. Leta 2014 je bil prejemnik nagrade Fernand Baudin prijs v Belgiji za najlepšo knjigo umetnika tistega leta, leta 2015 pa je bil prejemnik velike nagrade 31. grafičnega bienala Ljubljana Nad Tabo/Ti. Njegove pomembnejše samostojne razstave so De Metrico a Imperial, Proyectos Monclova v Ciudadu de Mexicu; pregledna razstava MERE v Mestni galeriji Ljubljana in Od odozgo do odozdo v Zbirki Vjenceslava Richtera i Nade Kareš v MSU Zagreb. Njegovi pomembnejši skupinski razstavi sta Živo in mrtvo, 9. trienale sodobne umetnosti – U3 v MG+MSUM, Ljubljana, in Happening: 20 years S.M.A.K., S.M.A.K., Gent, Belgija. Leta 2012 je sodeloval na skupinski razstavi Simplon Express/The Return, postavljeni na potujočem vlaku med Zagrebom in Parizom. Napisal je knjigo OHO and The Korean Avant-Garde Association, v kateri je primerjal njemu seminalni konceptualni gibanji. Istega leta je opravil pot med Seulom in Ljubljano kot umetniški performans, pri čemer je uporabil le javni potniški promet, ki se dotika zemlje. Od leta 2012 s Thibautom Espiaujem in Gregoirjem Mottom v Bruslju vodi razstavišče Coffre-Fort. Živi in dela v Ljubljani.
----------------------------
Ob peti obletnici delovanja prenovljene Švicarije predstavljamo publikacijo Skrivno življenje Švicarije, ki je izšla pri Mednarodnem grafičnem likovnem centru v zbirki Umetnost v parku Tivoli. Razgibana zgodovina in prizadevnost ljudi, ki so verjeli vanjo, sta omogočili, da je Švicarija to, kar je danes, sodobni ustvarjalni in rezidenčni center, katerega vodilo je skupnost, umetnost in narava.
Predstavitev publikacije in razstava sta del Dnevov evropske kulturne dediščine 2022.