Kontakt kot osnova kreativnosti
Izkustvena delavnica geštalt terapije s Tomažem Flajsom

četrtek, 2. april, 14.00–21.00

Delavnica je zasnovana na metodi izkustvenega učenja in temelji na fenomenoloških načelih geštalt terapije. Kontakt kot temeljni koncept delavnice je razumljen kot senzomotorična interakcija med človekom in njegovim okoljem, ki omogoča preživetje in rast človeškega organizma kakor tudi razvoj občutenja lastne identitete ter zavedanja drugosti. Raziskovali ga bomo s pomočjo izkustvenih vaj in eksperimentov. Eden od glavnih atributov človeškega kontakta kot procesa oblikovanja in razgradnje zaznavnih in motoričnih celot (geštaltov) je prav kreativnost, ki jo aktiviramo, ko smo se pripravljeni srečati z novim, v odprtosti in negotovosti dane določene situacije. Cilj delavnice je raziskovati, kako prav to, kar se zdi blokada in prekinitev ustvarjalne prilagoditve na situacijo, lahko postane osnova naše kreativnosti, če nam uspe najti podporo za transformacijo tesnobe v vznemirjenje.

Delavnico vodi Tomaž Flajs, edukator in supervizor geštalt terapije.


Foto: osebni arhiv.
 

Tomaž Flajs, profesor francoščine in angleščine, je prejemnik evropske diplome za psihoterapijo Evropske zveze za psihoterapijo in redni član ter akreditirani supervizor Evropske zveze za geštalt terapijo. Diplomiral je na britanskem inštitutu za geštalt terapijo GPTI ter opravil zaključni izpit na inštitutu GATLA v Los Angelesu. Bil je predsednik Slovenskega društva za geštalt terapijo SLOGES in Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP). Je edukator in supervizor geštalt terapije z mednarodnimi izkušnjami. Svojo dejavnost izvaja na GITA Inštitutu za geštaltsko terapijo, Ljubljana, ki ga je ustanovil z dr. Rudijem Kotnikom in Bogdanom Žoržem. Na Giti v sodelovanju z mednarodno priznanimi strokovnjaki s področja geštalt psihoterapije izvaja izobraževanje za geštalt psihoterapevte.

Delavnica poteka v MGLC in ima en polurni odmor; za napitke in okrepčilo bo poskrbljeno (voda, čaj, piškoti, sadje). Prisotnost udeležencev je potrebna od začetka do konca delavnice. Udeležba je omejena na največ 12 oseb. Vstopnina je 5 eur (vstopnica za ogled razstave v MGLC).

Obvezne prijave s prijavnico (v prilogi) do zapolnitve mest na lili.sturm@mglc-lj.si

Vabljeni!

 

PRIJAVNICA

 

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Obvestilo o zaprtju MGLC in Švicarije

Mednarodni grafični likovni center in MGLC Švicarija bosta do nadaljnjega zaprta za javnost v skladu z uradnimi smernicami NIJZ in Ministrstva za zdravje RS zaradi onemogočanja prenosa koronavirusa. Ta začasni ukrep je sprejet za zagotovitev zdravja obiskovalcev in muzejskih delavcev. Prihodnji program bomo sproti prilagajali razmeram in priporočilom.
Vabimo vas, da nas obiščete na naših družbenih omrežjih: Facebooku, Twitterju in Instagramu!


Foto: Katja Goljat. Arhiv MGLC.

Novosti iz Zbirke MGLC

Jan Dibbets: Roodborst territorium/Sculptur 1969
Zbirka umetniških publikacij,
inv. št. 4329

Teritorij taščice je knjiga, ki dokumentira instalacijo, ki jo je Jan Dibbets leta 1969 postavil v amsterdamskem parku. Avtor je s fotoaparatom opazoval in beležil premike taščice v naravi. Knjiga, ki je izšla leta 1970, je avtorjeva edina knjiga umetnika in je eno od pomembnejših del tega časa.

Pri prebiranju množice del o taščici je umetnik spoznal njene navade in se odločil, da bo razširil njeno ozemlje tako, da bo namestil drogove, na katere bo sedala, in tako postavil nove meje. Na ta način je ptica sodelovala v umetnikovem delu.

Na levi strani vitkega zvezka so fotografije in topografski zapisi, na desni pa so ročno napisane opombe umetnika v treh jezikih (angleščini, francoščini in nemščini).

Jan Dibbets je leta 1967 opustil slikarstvo in začel ustvarjati efemerne instalacije v naravi ter jih fotografirati. Dejanje za umetnika ni samo sebi namen: najbolj ga zanima ohranjanje pomena dela, saj verjame, da na koncu ni pomembna resničnost instalacije, ampak ideja, ki jo je navdihnila.

Dibbetsova ideja je bila, da bi svoje novo razumevanje navad taščice izkoristil za koncept risanja v prostoru in vizualizacijo ekoloških sistemov. Spoznal je, da svoje ideje ne more deliti z drugimi, dokler ni odkril forme knjige umetnika, v kateri je našel pravo sredstvo za njeno širjenje. Iz tega vidika knjiga ni samo dokumentacija instalacije, pač pa je njen fizični zaključek.

A. L. Steiner: STOP
Zbirka umetniških publikacij,
inv. št. 1235

Knjiga fotografinje A. L. Steiner STOP je poetična vizualna dokumentacija o papirni industriji. Razdeljena je na tri poglavja. Začenja se s tiho tožbo, vrezano v drevesno deblo: »Pomagaj mi!« Sledijo fotografije, »portreti« osamljenih dreves v pokrajini, nato dokumentacija njihove usode. Od strani do strani opazujemo, kako drevesa posekajo, zložijo, tovorijo in na koncu odložijo v velikanskih tovarnah. Konča se s popisom papirnatih izdelkov za enkratno uporabo: v zavitkih, kartonskih škatel, časopisov, skodelic, vrečk in, samokritično, s stranmi same knjige. STOP opozarja na fizično zgodovino papirja, vezanega v vsako kopijo knjige, in opozarja na gledalčevo soudeležbo v potrošniškem proizvodnem procesu. Zavedanje o tej soudeležbi, ki se običajno med branjem ne izrazi, je podtekst knjige. Vidik A. L. Steiner je širok in introspektiven. Ostre, a vendar lirične podobe v knjigi opozarjajo na množično uničevanje okolja za vzdrževanje naše potrošniške kulture.

Knjiga je izšla leta 2003 pri založbi Onestar Press v Parizu v 250 izvodih. Ima 186 nepaginiranih strani, natisnjenih v črno-beli tehniki offseta. Vezana je lepljena, ima mehke barvne platnice.

Roni Horn: You are the Weather
Zbirka umetniških publikacij,
inv. št. 1894

Ameriška umetnica Roni Horn že vrsto let redno potuje na Islandijo, kjer ostaja dalj časa. Tam se rojevajo ideje za njene instalacije in knjige z risbami in fotografijami.

You are the Weather je izjemno lepa knjiga umetnika, je minimalistična in zapletena hkrati. Sooča nas s skrivnostno površino obraza ene same ženske. Je intimno in erotično umetniško delo, pri tem pa ni niti seksualna niti eksplicitna. Knjige ne moremo gledati na običajen pasiven način. Znajdemo se namreč pred odprtim obrazom neznane ženske, ob tem izkusimo njeno lepoto, globino in skrivnostnost. Ženski obraz nam priklene pogled, a nam ga ne vrača. Pred nami je torej knjiga umetnika, ki je enako izzivalna in zagonetna, kot je lepa in intimna.

Roni Horn o delu: »Osredotoča se izključno na eno žensko, na posnetke njenega obraza od blizu. Margrét fotografiram v vodi, to je zelo pomembno, saj je voda resnično ključni pojav na Islandiji. Najin odnos je bil precej preprost. Ni mi bilo treba reči, kaj naj naredi. Preprosto je šla v vodo in jaz sem jo začela fotografirati. Na soncu ali pod nevihtnim, oblačnim nebom – obkrožala jo je voda, njeni lasje so bili včasih vlažni, včasih razmršeni od vetra. Te ženske ne morete gledati na običajen način, kot se gleda fotografije aktov. Gledate eno žensko in ona gleda nazaj. Zaradi njenega odnosa do vode, svetlobe, vetra in vremena se zdi, kot da gledamo različne osebnosti.«

Več

Megazin kuhna

Vsi kreativci, ustvarjalci in preostali entuziasti v izolaciji – združimo se in ga zakuhajmo skupaj!

Vabimo vas k soustvarjanju kolektivnega dokumenta časa in izredne situacije, ki je presenetila in pretresla ves svet. Ostanimo doma in namenimo svoj čas, ki se zdi, da ga je kar naenkrat veliko več, prijetnejšim platem življenja. Pripravite list papirja in uporabite moč svojega dolgo varovanega recepta – barvajte, pišite, lepite, izrezujte, valjajte, brišite, popravite teksturo … Vse prispele likovne prispevke bomo natisnili in združili v knjižico – zin, ki jo prejme prav vsak sodelujoči.
Preberite več o naši akciji!

K sodelovanju pri Megazinu pa so toplo vabljeni tudi šolarji in dijaki!
Kliknite za razpis