Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

NATAŠA BERK: 1. NEOMEJENA IZDAJA

2. 4.–19. 5. 2019

odprtje:
torek, 2. april, ob 19. uri
Švicarija

Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Sodelujoči avtorji preizprašujejo kredibilnost podob in njihovih pomenov v času prenasičenosti z vizualnimi impulzi in analizirajo dvoumnost medijskih sporočil na svetovnem spletu.

Prostorska intervencija Nataše Berk in skupine umetnikov v Švicariji prikazuje njihovo raznovrstno vizualno produkcijo, ki se običajno pojavlja v virtualnem prostoru svetovnega spleta in na družbenih omrežjih. Tokrat pa se seli v fizični prostor. Skupaj raziskujejo fenomenologijo podobe v javnosti in njen vpliv na dojemanje stvarnosti ter na ironičen način naslavljajo normative reklamne industrije, tendencioznost množičnih medijev, voajerizem in družbene konvencije posameznikove pojavnosti. V sklopu razstave so tako predstavljena dela, ki se posvečajo razmisleku o naravi podobe v vsakdanjem življenju. Fotografije, videi, objekti in kolaži odpirajo vprašanja razumevanja vizualne kulture v obdobju, ko je javni prostor nasičen z vsebinami in podobami, ter vprašanja o manipulativnosti podobe in ambivalentnosti njenih pomenov.

Kustos: Miha Colner


Foto: Nataša Berk.

Javni razpis za oddajo bivalne rezidence v ŠvicarijI

Rezidenca za mlade je namenjena ustvarjalcem do 35. leta starosti, ki aktivno delujejo na področju likovnih umetnosti. Starost prijavitelja na javni razpis se upošteva na dan roka za oddajo vloge na javni razpis. Namen javnega razpisa je mlademu ustvarjalcu oddati v najem atelje za obdobje dveh let in mu s tem omogočiti optimalne pogoje za njegovo ustvarjanje. 

Celotno besedilo razpisa

Rok za oddajo vloge je 29. april 2019

Dodatne informacije:
e: miha.colner@mglc-lj.si
t: 01 24 13 817. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiva MGLC.

Projekcija filma: Genpin, Misterij ženska

torek, 23. april, ob 19. uri, atelje M2.1, Švicarijia, vstop prost

režija: Naomi Kawase
Dokumentarni film je nežen, pretanjen pogled v življenje v Hiši rojstva, kjer se dr. Yoshimura skupaj z babicami že štirideset let posveča naravnemu rojevanju. Več

Vabljeni!

 

Najavljamo 33. grafični bienale Ljubljana: Vice v lisice

7. 6.–29. 9. 2019

Kurator:
metniški kolektiv Slavs and Tatars
31 umetnikov na 9 lokacijah po Ljubljani
 

Razstava Vice v lisice bo z več vidikov obravnavala žanr satire v današnjem času. Ob zgodovinskem delu bo predstavila tudi dela sodobnih umetnikov in vključevala intervencije različnih aktivistov in novomedijskih polemikov ter predstave stand up komikov in drugih. Umetniški kolektiv Slavs and Tatars se v 33. izdaji bienala posveča premisleku o grafičnem ne zgolj v pomenu medija, temveč v pomenu njegove zmožnosti za delovanje, kot o agensu. Bienale bo tako poskušal osvetliti, kako grafični jezik z uporabo ironije in smešenja spodbuja vznik te izrazito trdožive in aktualne oblike kritike oziroma infrapolitike. Satira se je namreč s tem, ko z izrekanjem resnice nastavlja oblasti ogledalo, dokazala kot petrijevka v svetu postresničnostnih bakterij.

Klikni za več

PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG

Tudi letos bomo v času poletnih počitnic izvajali program PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG, ki ga organiziramo muzeji ob parku Tivoli.

Na voljo sta termina:
8.–12. julij in 26.–30. avgust,
od 8. do 16. ure. 

Podrobnosti sledijo kmalu!

Predprijave zbiramo na: petra.derganc@mglc-lj.si

PovezujeMo: Narodni muzej Slovenije, Moderna galerija, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodna galerija in MGLC.

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

22. 3.–19. 5. 2019

VODSTVO PO RAZSTAVI

torek, 23. april, ob 17 uri
v slovenskem jeziku in ob 17.30
v angleškem jeziku

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno
Vodi soavtor razstave, muzejski informator Gregor Dražil.

Prijazno vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

DRUŽINSKA MAP'CA

Zopet smo za vas pripravili Družinsko map'co, brezplačno jo prejmete ob nakupu družinske vstopnice za ogled razstave.
Tokrat vas v njej čakajo radovedne kartice, skupaj z otroci jim pomagajte najti svoja mesta v galeriji.

Srečno!

Simpozij ob razstavi
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

sreda, 15. maj, 14.30–19.00, Mednarodni grafični likovni center

Urnik simpozija
14:00 Gregor DražilOris sodelovanja med Japonsko in Slovenijo na področju grafike
*14:40 Bert Winther-Tamaki: Estetika lesa v ustvarjanju skupine Kreativna grafika (Sosaku Hanga), 1945. do 1965
15:20 Wiktor Komorowski: Od washija do politike: grafika in japonizem v času hladne vojne
16:00–16:20 Odmor
16:20 Marjeta Ciglenečki: Forma viva v Sloveniji in japonski umetniki
17:00 Noriaki Sangawa: Sodelovanje japonske umetniške skupine Ryu z Moderno galerijo in grafičnim bienalom

Gostujoče predavanje
*Bert Winther-Tamaki: Kaj se zgodi z japonsko sodobno umetnostjo, ko jo razstavimo izven Japonske?
*Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri na Filozofski fakulteti v predavalnici 343. Predavanje soorganizira Oddelek za umetnostno zgodovino.

Simpozij bo potekal v angleškem jeziku.

Več


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

odprtje
petek, 22. marec, ob 18. uri

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center.

Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Kustos razstave Kyoji Takizawa je izbral atraktivne avtorje, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.

Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana. Avtorja razstave sta Nevenka Šivavec in Gregor Dražil.

Razstavo v maju spremlja istoimenski mednarodni simpozij.

Oblikovanje razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.


Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (lesorez in sitotisk).