Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

PAZI, SVEŽA GRAFIKA! #3

Tadej Vaukman: Heaven is a place on Earth

11. 5.–5. 6. 2017, TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

odprtje: četrtek, 11. maj, ob 17. uri

Tadej Vaukman je fotograf v pravem pomenu besede. Živi s kamero in za fotografijo. Ljubi kaos, resnico in vsakdanjo stvarnost. Na sprehodu po mestu, med vožnjo z avtom ali kolesom, med koncertom, v domači dnevni sobi ali na obisku pri babici in dedku, vedno najde trenutek za fotografiranje gole stvarnosti. Fotografira točno to, kar gleda, brez poznejših popravkov in odvečnih komentarjev. 

Tadej Vaukman, postavitev na razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

16. 6.–29. 10. 2017

32. grafični bienale poleg osrednje razstave Kriterij rojstva (MGLC, Švicarija in Galerija ŠKUC) predstavlja tudi tradicionalno razstavo dobitnika prejšnje velike nagrade bienala, tokrat Ištvana Išta Huzjana, v Mestni galeriji Ljubljana, dela Petra Gidala, dobitnika nagrade za življenjsko delo na 31. bienalu, projekt nagrajenke občinstva 31. grafičnega bienala Mete Grgurevič, pregledno razstavo Marie Bonomi v Galeriji Jakopič ter pester diskurzivni program z mednarodnim simpozijem. Od drugih projektov so tu mednarodni plakatni projekt dobri sosed v sodelovanju z bienalom iz Istanbula, knjiga, ki predstavlja delo argentinske pesnice Alejandre Pizarnik, in grafična mapa umetnikov 32. grafičnega bienala, ki je na ogled v Galeriji Kresija.

32. grafični bienale: Kriterij rojstva

Vabimo vas, da sodelujete pri ustvarjanju 32. grafičnega bienala v sklopu projekta Komu pripada arhitektura? umetnice Erice Ferrari!

Zapišite svoje misli o mestu Ljubljana, o javni obravnavi arhitekture, kulturne dediščine, skulptur, turizma … Odgovorite na vprašanji! Kaj si mislite o razvoju in spreminjanju mesta? Kako vse to vpliva na vaše razmerje z mestom, na vašo vsakodnevno rutino?

Odgovori bodo del umetniškega projekta brazilske umetnice na 32. grafičnem bienalu – zapisani bodo na pročelju Gradu Tivoli.

Vaši odgovori na to e-sporočilo bodo popolnoma anonimni. Pišete nam lahko v angleščini ali slovenščini na e-naslov: info@mglc-lj.si

Računamo na vaše misli! Hvala.