Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

ZINI za šole in vrtce

Samo še dobre tri mesece je do konca šole! Ne preživite jih, ne da bi si ogledali sodobno zinovsko produkcijo, s katero predstavljamo, kako se danes kaže potreba po ustvarjalnem izražanju, kako se izražajo identiteta mladih, utrip časa in sodobna bralna kultura, kako se ohranja občutek za primarno, ročno, osebno in taktilno v dobi informacijskih tehnologij. Ogled razstave po želji povežemo s krajšo delavnico zina, programe pa prilagodimo za različne razrede in dekade. Za učitelje, mentorje in KUV-koordinatorje na dan Kulturnega bazarja 30. marca ob 18. uri organiziramo tudi brezplačno vodstvo po razstavi v družbi kustosa Božidarja Zrinskega.

Več o zinih, namenu in vsebinah razstave pa v posebnem gradivu za učitelje in vzgojitelje.

 

Razstava nagrajenke Prešernovega sklada Tince Stegovec

odprtje: petek, 10. marec, ob 18. uri, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj

10. marec–15. april 2017

Vabimo vas na odprtje in ogled razstave grafik akademske slikarke, grafičarke in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 1976 Tince Stegovec. Na odprtju bosta umetnico predstavila dr. Milček Komelj in mag. Breda Škrjanec. Razstava prinaša 45 grafik iz obdobja od leta 1964 do leta 1984.

Razstava je nastala v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom ob avtoričinem življenjskem jubileju.

Tinca Stegovec je slovenska slikarka in grafičarka, ena od spremljevalk ljubljanske grafične šole. Leta 2010 je MGLC-ju podarila celotni grafični opus z matricami in štirimi risbami ter velik del svoje strokovne knjižnice. Leto kasneje je sledila razstava Tinca Stegovec, Grafike in risbe iz zbirke MGLC, ki je bila prva celovita predstavitev njenega grafičnega opusa in je postavila njeno mesto v zgodovino moderne slovenske grafike, v kateri odličnost njenih barvnih akvatint v preteklosti ni prišla do polne veljave. Poleg akvatint so bili na ogled tudi lesorezi, litografije, jedkanice, vernis-mouji, matrice in risbe.

Tinca Stegovec: V pristanišču, 1974, jedkanica in akvatinta.

 

 

Pazi, sveža grafika! #1

Matjaž Wenzel: Men Face Down

7. 3.–3. 4. 2017, TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi (nasproti Glasbene matice)

odprtje: torek, 7. marec, ob 17. uri

Z razstavo se začenja tretja sezona TAM-TAMove Ulične galerije na Vegovi. V letu 2017 smo kuratorstvo prevzeli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Z izborom umetnikov in del opozarjamo na sodobno tiskano umetnost. Kurator cikla je Božidar Zrinski. V prejšnjih dveh letih se je v ciklu Mimogrede pod okriljem CUK Kino Šiška predstavilo petindvajset umetnikov. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi zaključni katalog projekta Ulična galerija LJ2016.

Fotografski projekt Men Face Down raziskuje fenomen ležeče človeške figure v javnem prostoru in njen učinek prisotnosti v njem, ko figura ne zavzema običajne vertikalne/stoječe poze, temveč se znajde v horizontalnem – ležečem stanju. Upodobljeni subjekti so anonimneži in premišljeno izbrane osebe iz javnega in kulturnega življenja. Njihov odnos do okolja se tako v nekaterih primerih izraža znotraj intimnega, hermetičnega odnosa, v drugih pa prepoznavnega komentarja. Izbor lokacij za inscenacije izvira ali iz avtorjeve sugestije ali izbora subjekta, ki doživlja izbran prostor kot kraj, do katerega vzpostavlja čustven ali intelektualen odnos.

Matjaž Wenzel (1973) je avtor, ki deluje na področju fotografije, videa in grafičnega oblikovanja. Oblikoval je številne knjige in knjižne ovitke. Leta 2007 in 2016 je prejel nagrado za najbolje oblikovano knjigo in leta 2011 Glazerjevo nagrado. Svoja fotografska dela je predstavil na več samostojnih in izbranih skupinskih razstavah doma in v tujini, uvrstil pa se je tudi med finaliste za nagrado OHO (2007). Živi in dela v Mariboru. Predstavlja se tudi na razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija.

V sodelovanju z družbo TAM-TAM.